Zgodbice iz zibelke

Risa Green: Zgodbice iz zibelke (Meander, 2009, 336 str., prevedla Laura Cuder Turk)

Lani sem prebrala Zapiske iz trebuščka, letos pa Zgodbice iz zibelke. Spet knjiga, ki je v moje roke prišla ob pravem času – tistem bolj napornem, polnem prehitrih misli. Jap, tudi taki trenutki so logični in potrebni med sobivanjem z dojenčkom, in z dobro mero humorja so opisani tudi v romanu Rise Green.

Gre za nadaljevanje, v katerem Lara rodi punčko, malo dojenčico, ki vsakdan mlade mamice seveda (ne)pričakovano postavi na glavo in jo najprej vodi skozi obilico negotovosti, slabih občutkov in nesamozavesti. Vloga starša je nova in če si prej navajen živeti le zase, je zavedanje, da je zdaj tukaj nekdo, ki je v popolnosti odvisen od tebe, in zaradi katerega moraš včasih pozabiti tudi nase, lahko pretresljivo, pa četudi v teoriji vsi vemo, kaj se baje zgodi, ko se paru pridruži malo bitje. 

Ni skrivnost, da se zgodba stran za stranjo odvija v pozitivno smer in tudi Lari uspe najti prijetno ravnovesje ter zadovoljstvo pri materinstvu. Roman dobro prikaže vse tiste drobne pasti, ki prežijo na žensko po porodu – ali bo dojila, zakaj ja/ne, kdaj in pri kom bo prvič pustila dojenčka v varstvu, kako se v primerjavi z vrstniki razvija njen otroček in kako je mogoče, da še nikoli ni prespal noči, prijateljice pa s svojimi izjemno mirnimi podmladki že letajo po tisoč opravkih in v zavidljivi formi ob kosilu v miru razglabljajo o čudovitem spolnem življenju po porodu. 

Spet se izkaže, kako popačene predstave imamo, ko ocenjujemo življenja drugih, in kako zlahka lahko zapademo v tovrstne primerjave, ko nismo v stiku s tistim, kar je pomembno za nas same. To je pomembno odkriti predvsem takrat, ko sem nam pridruži še nekdo, ki bi ga radi naučili mirno živeti.