Prve kartonke iz knjižnice za sinka

 Tako, pa sva šla, popolnoma spontano – dojenček speč v vozičku, jaz pa odločena, da razširim domačo otroško knjižno ponudbo. Prvič sem si iz knjižnice izposodila nekaj kartonk za sinka, pograbila sem jih na hitro in dokaj na slepo.
Moja edina trenutna zahteva pri tovrstnih knjigicah je le, da so čim bolj pisane, ilustracije pa velike, ker take tem bistrim očkam najbolj teknejo.
Doma se mi je potem utrnil pomislek, kako sploh gledati/brati izposojene knjige z dojenčkom, ki vse manično tišči v usta – pa sem sprejela en kompromis: v usta jih nikakor ne bo dajal, ker knjige tja pač ne sodijo, izposojene pa niti po pomoti ne (uničevanje gradiva + koliko rok/ust pa se je že sprehodilo čez njih, fuj!), tako da med branjem poskrbim, da jih v rokah držim samo jaz, pa čeprav to na trenutke izgleda kot ena borba med ‘kdo jo bo, jaz ali ti’. In ker so knjige že vidno utrujene, jih pred uporabo prebrišem z vlažno krpo – ne storim jim nobene škode, brez skrbi, na to zelo pazim, morda jim delam drobno in tiho uslugo 🙂

Dodaj odgovor