PRVIČ V VRTEC

Misel na jasli me vodi k dvema stvarema, ki ju pogosto omenjajo starši, ki so jaslično obdobje otrok že prestali:

– tisoč novih virusov, ki jih stakne otrok v skupini,

– konec domače rutine in stiska otroka ter staršev, še posebej mamice, če je bila na porodniškem dopustu.

Res – na nič lepega me ni asociirala misel na uvajanje otroka v vrtec, zato sem hlepela po knjigi, ki mi bo to temo bolj približala in umirala moje razmišljanje. Pa se je po nekaj prebranih straneh zgodilo ravno nasprotno, saj avtor, sicer psiholog, trdi, da otrok pred 3. letom še ni psihično dovolj zrel za vrtec, tovrstne oblike varstva (npr. zaradi druženja z vrstniki) pa za svoj razvoj niti ne potrebuje, saj se še ne zna zaigrati z drugimi. Vse, kar malček na tej stopnji potrebuje, je zdrava navezanost na eno bližnjo osebo, ni nujno, da je to kateri od staršev, lahko je babica, varuška ali kdo drug. A kaj, če to ni mogoče in je vpis v jasli neizogiben (v mnogih slovenskih družinah je točno tako)?

Priročnik, sicer tanka knjižica, v kateri je strnjeno najpomembnejše, ponudi mnogo utehe zaskrbljenemu staršu in veliko načinov, predlogov, izkušenj ter argumentov, ki dajo vedeti le eno: stiska v času uvajanja in privajanja na vrtčevski ritem je možna in pogosta tako pri otroku kot pri starših. Prav starši pa smo tisti, ki moramo v tem občutljivem obdobju ohraniti zaupanje in mirno kri, saj to čutenje zasluti tudi otrok. Prav tako nas ne sme razočarati, če v tem času otrok na področju svojih navad, ki jih je prej že usvojil, nazaduje (npr. spet želi dudo, je ponovno moker, ima popoldne več agresivnih izbruhov ipd.), saj je to njegov naraven odziv na veliko spremembo, ki se je zgodila. Kmalu se bo vrnil v stare tire prejšnje samostojnosti.

Še vedno ne ploskam z rokami, ko pomislim na uvajanje otročka v vrtec, a skozi prebrano dobivam več zaupanja vase in v fantička. Priročnik Prvič v vrtec preberite, če se vam po glavi podijo podobni strahovi. Knjiga jih ne bo razblinila, samo spoznali boste, da so precej naravni.

---