Priročnik Zakaj diete ne delujejo?! najprej nagovori z izvirno zunanjo podobo, z nenavadno vijolično-rdečo barvno paleto in ilustracijami, ki med prelistavanjem bodejo v oči na zelo pozitiven način, tako oblikovno kot motivno.
Med branjem knjiga razširja svoj naslov in od diet, ki jih obravnava drugače, kakor smo vajeni iz gore popularnih in hitro spisanih priročnikov na to temo, vodi do vsesplošnega opisa tistih področij človekovega bivanja, ki so znana tudi tistim, ki jih diete sicer ne zanimajo zelo. Zato se nikar ne zaletite. Recepta za pet kilogramov manj v delu psihologinje Mojce Majerle, ki vodi zavod Zanos, ni.
O nas osupljivo veliko pove naš način prehranjevanja, pa naj bo spontan ali strogo nadzorovan. Hrana že dolgo ni le sredstvo tešenja lakote. Roke, usta in oči pogosto hočejo več/manj živil iz povsem drugačnih razlogov. Dolgčas? Jem. Nervoza? Jem. Strah? Jem. Zaljubljenost? Jem. Morda pa ob doživljanju vseh teh stanj in čustev počnem ravno obratno – ne jem. V obeh primerih s hrano iščem nekaj, česar mi dolgoročno verjetno ne bo dala.
Mojca Majerle je razvila avtorski program t. i. zavestnega prehranjevanja, h kateremu vabi na prijazen, čuteč in razumevajoč način. Bralca ne podcenjuje, niti ga ne pomiljuje. Ne vsiljuje mu mnenja, temveč mu s predlogi širi polje radovednosti zase.
Ponuja 9-tedensko (samo)raziskovanje, ne samo svojih prehranjevalnih navad, temveč vsega, kar se veže nanje – misli, čustev in telesnih občutkov. Priročniku je v kompletu dodan tudi delovni zvezek, kamor zapisujemo svoja dognanja, brez potrebe po enem in edinem pravilnem odgovoru.
GDČ. ŽREB: Povej, kaj dobrega tebi pomeni hrana. Nekomu, ki bo svoj odgovor zapisal v komentar pod to objavo, do nedelje, 2. 5. 2021, do polnoči bom poklonila knjigo Zakaj diete ne delujejo?! in delovni zvezek.
Odgovora tudi ni mogoče dati na vprašanje, katero dieto naj izberemo. Po prebrani knjigi Zakaj diete ne delujejo?! postane jasno, da diete ne morejo rešiti naših težav s težo, z videzom in s prehranjevanjem, pač pa moramo za to vzpostaviti ali obnoviti stik s tistimi deli naše osebnosti, ki nas najbolj pestijo. Hranimo jih s hamburgerji, krompirčkom, kokakolo, chia semeni in z mandarinami, a v sebi smo zlakoteni po nečem povsem drugem. Odkrijmo te dele, priznajmo si jih, ponudimo jim sprejetje in mir. December, mesec preobloženih miz, je odlična priložnost za to. Ne le priložnost, pač pa … izziv.
Hrana mi pomeni do neke mere nacin za ohranjanje zdravja, spremljevalko druzenj s prijatelji in prenasanje tradicij in spominov cez generacije
Hrana … hja, zelo pomembno vlogo sem ji dodelila v svojem življenju. Dolgo je bila sovražnik številka ena, že nekaj časa pa je ena izmed največjih, pa tudi najtežjih, zmag, ki me opominja na to, da se z vztrajnostjo vse da.
Hrana mi pomeni neko energijo, ki jo da mojemu telesu, da lahko normalno funkcionira. Kaksna dobra sladica pa mi pomeni neke vrste “nagrado” s katero se pocrkljam 🙂
Hrana mi je gorivo, veselje, druženje, tradicija, kultura, spoštovanje in slavljenje življenja. Ob vseh pomenbnih dogodkih je zraven. Moja dobra prijateljica pravi, da smo ljudje slabe volje, ko smo lačni hrane in družbe. Poskrbimo za zdravo in dobro hrano in vzemimo si čas zanjo.
Hrana razumem predvsem kot gorivo telesu. 🙂
Hrana mi včasih predstavlja umetnost (barv, okusov, inteligence narave), drugič odraz moje kreativnosti, pa zdravilo za telo, uteho za dušo, široko temo za debato. Praktično je lahko z mano povsod. Pa ne bi bilo potrebe. Ampak, hudiča, tako težko jo je prezreti. Kar vabi k sebi s svojo mogočnostjo in veličino. In jaz ji podležem🙈..
Hrana mi pomeni izbiro, možnost, da naredim nekaj dobrega za svoje telo. Večkrat, ko izbiram hrano, pa pomislim tudi na to, koga z nakupom podpiram (nekoga, ki naravo izkorišča, ali nekoga, ki ima naravo rad).
Meni hrana predstavlja hvaležnost, da živimo v takem koščku sveta, kjer ne občutimo lakote, ter da je naša deželica še toliko čista, da imamo še možnost jesti kvalitetno in lokalno pridelano hrano.
Hrana mi je večinoma gorivo za telo in druženje ob polni mizi hrane. Zadnja leta pa mi telo sporoča da ni to vredu, zato se malo brzdam (ne pojrm kar vsega). Sem pa vesela da imam nevtralen odnos do hrane, je ne jemljem kot kazen, da ne smem jesti. Ampak le poiskati boljše alternative, kar pa tudi ne pomeni da čokolada in sladkor nista na jedilniku.
Hrana je vendar nekaj dobrega, slastnega 😋 Pa tudi dobra tolažba …
Gorivo, zagotovo, pa tudi užitek – pri pripravi, pričakovanju in v končnem izdelku 🙂 in pozornost, ko ti kdo drug pripravi kaj slastnega samo zate in za razvajanje brbončic (no, gre tudi v drugo smer) 😀
Hrana je zame tako energija, ki mi daje življenje, kot tudi nagrada, razvajanje, sredstvo za druženje in proslavljanje.