Tole gre med prve sinkove bralne spomine.
Na tak način lahko ustvarjalno in nežno ohranimo tisto, kar bomo kmalu pozabili. Ne zato, ker bi bilo nevredno pomnenja, temveč zato, ker bo v bralnem razvoju našega malčka še veliko novega, navdušujočega, prisrčnega in tako velikega, da bo človeškemu spominu včasih težko zaupati. Zapisano pa ostane in čez leta se bomo k temu v mislih tako radi vračali.
Čudovita ideja in zelo mi je žal, da je moj čas možnih takšnih zapisovanj že davno mimo.
Upam, da bo vzpodbuda za kakšno mlado mamico.