Vladimir P. Štefanec: 66,3 m2 (Mladinska knjiga, 2014, 159 str., 22,95 eur)
Tema tega romana, ki bo po mojem mnenju opažen pri žiriji kresnika, ne pa nujno tudi nagrajen, je nakup stanovanja. Želi si ga mlad par, oba z diplomo v žepu, eden projektno zaposlen, drugi še to ne. Aktualno in poznano? Pričakujemo lahko, da bo to v prihodnosti ena glavnih literarnih tem družbenih romanov naših avtorjev – je pač tako, da književnost vedno odseva resničnost.
Živita v najemniškem stanovanju, živita v Ljubljani, in to ni kar tako navržen podatek, ampak velepomembno dejstvo za razvoj neke slovenske zgodbe. Saj veste, kaj se dogaja na nepremičninskem trgu, kajne? In kakšna razlika je med tržnimi cenami stanovanj v osrednji Sloveniji in cenami nepremičnin bolj vzhodno na primer? Velika. V evrih taka, da te zaboli v glavi (in žepu).
No, takole malce obsesivno in vsak po svoje sanjarita, da bi kupila lastno stanovanje. In z neba jima ob pravem času res pade lepa vsotica denarja (bralec tukaj zavzdihne in si misli, šment, pa taka sreča). Kakšno stanovanje v glavnem mestu si lahko privoščita? V mestu, na robu, v kleti ali ob parku?
Če razkrijem, da dekle in poba stanovanje dejansko kupita, naj vas to pritegne k branju romana v celoti, ker se z nakupom bivališča njuno življenje niti malo ne osvobodi napetosti in tiste nepobarvane štiri stene ne postanejo omamna ljubezenska oaza za dva, temveč vir nelagodja, odtujevanja in skrivnosti.
Konec je hiter in še vedno nisem prepričana, ali v svojem ekspresnem sklepu s filmsko pozitivno noto nemara ne skriva puščic sarkazma, ironije in sanj ali pa jih tam na silo išče moj detektivski jaz.
