Knjige v ljubljanskem Ziferblatu imajo lagodno življenje. Tja so prišle po različnih poteh – nekatere iz antikvariata, mnoge iz rok ljudi. Počivajo na vseh mogočih koncih tega zelo okusno opremljenega prostora, ki pa se v začetku junija seli na novo lokacijo. Prepričana sem, da bodo tudi tam knjige našle prav posebno mesto v kotičkih, ki jim vlada (brez)čas(je). Krasno se je ozreti po mizah, policah, vogalih in skritih centimetrih, ki jih prežemajo črke, pesmi, besedila in platnice, vse domiselno urejeno zato, da bi svoje spoštovanje izkazalo nečemu tako močnemu, kot je beseda.
