Tako je videti knjižna upodobitev gusarske pesmi, katere melodija, vsaj refren, vam mogoče že ob omembi odmeva v ušesih. Ste vedeli, da je to Ježkovo besedilo?
Ni nujno, da gusarsko pesem Heja bumbarasa! pojejo le otroci. Lahko jo prepeva vsa družina. Mogoče se je bosta mama in ata (ali celo babica in dedek) z bolj modro letnico rojstva še bolj razveselila kot otroci, ker je v njej nekaj nostalgičnega.
Pesem je v slikanico pretopil Gorazd Vahen in pred nas postavil sodobno obliko mračnega in nevihtnega direndaj na ladji. Slikanice nikar ne ponudite le v fantovske roke (tisti moteči pravljični stereotip v enačbi: fantki = gusarji, punčke = princese), tudi dekleta imajo v sebi veliko bumbarasovskega.
Berem sinku: Tamalemu konec slikanice ni povsem jasen; precej ga bega, kaj se po eksploziji zgodi z gusarji, zato slikanico zmeraj bereva vsaj trikrat zapored, vsakič z zelo aktivno dramatizacijo (brez petja), z globokim glasom in udarnim BUM! pred koncem.
Frane Milčinski – Ježek: Gusarska; Heja bumbarasa! (Založba Sanje, 2015, ilustriral Gorazd Vahen)
