Kaj dela

Sinko je na morju vzljubil zbirko kartonk, ki prikazujejo razne poklice. Naslov zbirke je Kaj dela …, zaenkrat pa je spoznal delo vzgojiteljice v vrtcu, strojevodje, cvetličarke in kapitana. Aja, in delo pilota, ki pa ni odpilotiral z nami na plažo, ker smo ga pozabili doma.

Besedila v teh kartonkah je ravno dovolj, da zdaj 22-mesečnika pritegne do te mere, da sam pokaže nanj in želi, da ga preberem, potem pa zbrano posluša. Ilustracije so jasne in dopuščajo več načinov pripovedi in obravnave – malček prepoznava in poimenuje živali, predmete, prevozna sredstva, nekatere podrobnosti (npr. stoli, vaze, galebi itd.) lahko prešteje, poimenuje barvo.

Naš poba je največkrat želel listati kartonko Kaj dela vzgojiteljica (Učila, 2010), v kateri so ga vsakič znova zaposlovali in nasmejali otroci, ki sedijo v krogu in pojejo. Vsakemu otroku sva dala ime (kar tista, ki jih imajo otroci z domačega dvorišča), kar se mu je zdelo še posebej fino, pa čeprav sem sproti pozabljala, kakšen je vrstni red imen in je imel vsak otrok vsakič drugega. Ta knjigica je tudi dobra iztočnica za sproščen pogovor z malčki, ki kmalu v vrtec vstopajo prvič.

Da so otroške knjige na plaži obvezna oprema, je jasno! Zakaj? Umirijo malčkovo od kopanja utrujeno telo in v sodelovanju z napolitanko v roki oblikujejo neko višje navdušenje, nadnavdušenje, nad trenutkom in prostorom, v katerem smo – otroci in starši, skupaj.