Maček Muri

Kajetan Kovič: Maček Muri (Mladinska knjiga, 1989, ilustrirala Jelka Reichman)

Počasi, res zelo, zelo počasi, sinka vabim k slikanicam. Mačka Murija mu želim v tem obdobju približati zato, ker bo njegovo podobo na vratih svojega vrtca kmalu zrl prav vsak dan. Rada bi, da mu je obraz tega mačka še posebej domač. Muce ga trenutno še kar zanimajo, kar se vidi, ko jim glasno mijavka v obraz ob tem, ko se skloni k njim, in jih želi razmeroma z občutkom pobožati. Tudi ob Muriju v knjigi počne podobno. Očarljivo, nežno in pristno izražanje čustev – to je bistvo druženja otroka s knjigo.
Besedilo v slikanici ga še ne zanima, zato ga z branjem sploh ne mučim, raje prosto pripovedujem. Tu in tam po svoje zrecitiram ali zapojem katero od pesmic v slikanici, a poba najbolj pritegnejo ilustracije. Šteje mačke Jelke Reichman, jih boža in se jim smeji, pokaže na njihova ušesa, pentlje, oči, šape in podobno, oponaša mijavkanje in kaže navdušenje nad vrsto narisanih predmetov, ki so mu ljubi tudi sicer – ura, telefon (njegovo številčnico pogosto zamenja za urino – je pač otrok pametnih telefonov), žoga, žlica in luna.

Didaktični preblisk: Na podlagi svojih pedagoških delovnih izkušenj sem že večkrat ugotovila, da maturanti, ki v 4. letniku sicer dodobra spoznajo vse štiri slovenske intimiste, avtorje zbirke Pesmi štirih, le stežka povežejo pesnika, njegovo poezijo za odrasle in tisto za otroke. Ko brskajo po spominu in naštevajo Pavčka, Zlobca, Menarta … in … kaj je že tisti četrti … hmm … Pomagam jim z namigi: “Maček Muri, Zlata ladja, Moj prijatelj Piki Jakob, Zmaj Direndaj …” Pa jim ti naslovi sicer veliko povejo o vsebini knjig in bi jih lahko kar takoj obnovili, saj so to navsezadnje knjige njihovega otroštva, a avtor jim ni ostal v mislih. In če jim že je, nanj gledajo precej enostransko in ‘iz učbenika’, težje pa povežejo njegov celoten opus. Zato menim, da nikoli ni prehitro, da starši ob tem, ko beremo svojemu otroku, četudi malčku, nevsiljivo poudarjamo tudi imena avtorjev in ilustratorjev otroških knjig, ki jih beremo. Nekam se bodo že zasidrala ter širila otrokov literarni spomin in okus, ob tem pa krepila zavedanje, koliko talenta in dela je treba, da ideja preraste v knjižno klasiko – odlično napisano in estetsko ilustrirano.

Dodaj odgovor