Andrej PREDIN: Prihodnost d. o. o. (Litera, 2014, 177 str.)
Prihodnost d. o. o. je roman, v katerem Andrej Predin ostaja zvest svojemu pripovednemu slogu – piše preprosto, snuje dialoge, ki na površini niso zares dodelani, v resnici pa so le odsev živega tempa dejanskega govora, sploh dialoge med prijatelji dobro posnema. Zgodba se na določenih mestih razvija preveč klišejsko, predvsem romantika in erotika sta opisani površno in banalno, pa to vseeno ne ubije ideje romana, ki je sicer nadaljevanje že poznanih Na zeleno vejo in Učiteljic.
Še vedno je pred nami prvoosebni pripovedovalec, zdaj že odrasel moški, vdovec, oče, sin. Živi v Mariboru in Prihodnost d. o. o. je podjetje, ki ga ustanovi s svojimi somišljeniki iz Nove vasi. Podoba tega mariborskega naselja je avtentična, živa in preverljiva, ozračje mesta je naelektreno s protesti in z županovo samovoljo, ki se ji ob rob postavijo mali ljudje malih ulic – da je to kratko poglavje štajerske sodobne zgodovine vseeno pristalo v romanu, je po mojem mnenju dobro in pomembno dejstvo. Dvomim pa, da bo knjiga dosegla veliko bralcev (vseeno je dovolj specifično geografsko pogojena, da si dovolim trditi, da mnogih Slovencev zato, po krivici sicer, sploh ne bo zanimala). Zmotno bi bilo misliti, da je v romanu opisana problematika Maribora zdaj že preteklost – župan je morda res drug, pa tudi ne več tako nov, mesto resda na videz spi, a v njem tli isto nezadovoljstvo kot pred časom. In tudi mariborski problemi niso le mariborski, kakor si včasih me zamahi z roko mislimo.
Prihodnost d. o. o. prikazuje slehernika, ki se bori za svoje mesto pod soncem in ki dan za dnem spoznava, kako težko je v resnici poskrbeti za svojo rit, ne da bi ob tem kdaj prosil za pomoč, posluh in oporo. Kako se ob tem ne počutiti nezrelega, nesposobnega? Z občutki krivde Predinov junak obračuna po svoje – priznava in vidi, da mu zmeraj (ali celo pogosto) sploh ne gre od rok, a v njem je čutiti toliko ljubezni do sina, prijateljev in tudi do nepopolne matere, da je prav ta, ljubezen namreč, edini gon v njegovem luknjastem vsakdanu. Ne, Predinova ideja ljubezni, ki vedno zmaga in premaga zlo, ni brezvezna in stvar idealizacije. Zato tudi Prihodnost d. o. o. kljub nekaterim drobnim pomanjkljivostim ni brezvezen špeh papirja. Postavlja resno vprašanje o prihodnosti – prihodnosti posameznika, prihodnosti mesta, prihodnosti države. In če se Predinov pripovedovalec v romanu reši in se v njegovih kartah res končno nasmiha sreča, ni nujno, da se tudi v vaših, naših …
