Čudno, prečudno, kako zlahka se je vživeti, kako podoživeti in kako objeti spomine na tisto, kar nam je po svoje vsem pridelalo nekaj travm: šola. Mladinski roman Čudo pokaže, da je ta za Augusta Pullmana še poseben pekel.
Pa naj bo osnovna ali srednja šola, le pomislite, kolikokrat vas je bilo v tistem obdobju (ne)upravičeno strah. Kako pogosto ste bili negotovi, kako zlahka se vas je dalo razjeziti, kolikokrat ste čutili krivico in kako pogosto ste želeli skloniti glavo, biti nevidni, ker ste bili prepričani, da se tisti mozolj, tisti skrivljeni las, tisto lepotno znamenje, tiste vznikajoče prsi in tisti prifrkjeni nos ter krivi zobje (zdaj pa vstavi poljubno) preveč vidijo … Kako smo si s tem obremenjevanjem kratili svobodo in mir in kako je prav zaradi tega istega obremenjevanja danes, če je le sreča, v nas malo več prepričanosti in samozavesti. Se najdete v tem? Isti šolski hodnik bi danes zmogli prehoditi drugače, kajne?
Kaj pa August? To je 10-letni fantič iz romana Čudo, uspešnice za mlado in staro, ki svojega obraza ne more skriti, čeprav je to poskušal tudi s čelado za astronavte. Vas zanima, zakaj August prvič zakoraka v šolske klopi šele, ko je čas za 5. razred?
Po Čudu so posneli film Wonder. Roman se nadaljuje z besedilom Julianova zgodba, v kateri je pripovedovalec deček, ki Augustu stori največ žalega. Ali lahko napako popravi?
Preberite to čudovito besedilo v prevodu Boštjana Gorenca, v katerem občasno zmoti le prepogosto uporabljena beseda ‘carsko’. Vse ostalo je prevedeno zelo živo, avtorica R. J. Palacio pa je zgodbo predstavila z več vidikov. Kako posebnega otroka dojemata njegova starša? Kako ga ima rada starejša sestra? In česa se ob tem vseeno sramuje? Ni je sram brata, temveč svojih mešanih občutkov. Tudi sama je le najstnica, ki želi na svoje vrstnike narediti odličen vtis, a ga z zaznamovanim bratom, o katerem za hrbtom polglasno vsi govorijo čudne reči, naredi težje kot punca, ki ji glavni problem predstavlja zlomljen noht na sredincu leve roke.
Kako Augusta vidijo ostali otroci, njegovi sošolci? Fant kaj hitro spozna, kako drugačen je tisti svet zunaj. Doma je ljubeč, sprejemajoč in tolažilen. Zunaj pa so ljudje, no, otroci, različni. Večinoma prestrašeni, zato tudi zelo nesramni. Besedno nerodni, z dejanji pa včasih prizadenejo bolj, kot so sami pripravljeni priznati.
August dobro sliši, sploh z novim slušnim aparatom je njegov sluh več kot popoln, tudi vidi prav vse, še tisto, kar bi njegovim že tako ranjenim očem moralo ostati skrito. Njegovo soočanje z resnico, ki mu jo sporočajo drugi, je pogumno in iskreno. Joka in s solzami zori. Razvija smisel za humor, nemalokrat trpek, in v sagi Vojna zvezd najde zatočišče za tisto, kar je kljub poškodovanemu obrazu v njem. V Augustu je mila duša, ki išče odgovore, to je otrok, ki mu je z zahtevno zdravstveno diagnozo na pleča naloženo breme, ki ga dan za dnem spreminja v prtljago, ki jo zmore in hoče nositi.
Ob Čudu spoznamo še nekaj: to prtljago, saj veste, vse tisto črno v nas, na obrazu ali skrito za njim, nosimo prav vsi! Šola je ranljiv prostor nenehnih osebnih spraševanj in negotovosti – kako polno dilem je to obdobje, pokažejo tudi drugi liki v romanu. Ni samo Auggie tisti, ki zaradi svoje zunanjosti trpi in išče svoj prostor pod soncem. Vsak razred določi svojega posebneža, kriteriji izbire so vsakokrat različni.
Roman trga srce in žalosti, po drugi strani pa, sploh v zadnji polovici, sporoča toliko spodbudnih reči, da naj ga prebere prav vsak. Da bi moral biti del domačega branja tako v osnovni kot srednji šoli, je vredno poudariti (pomagajte si z zvezkom Čudo na razrednih urah), in nikar ne zamahnite z roko, češ ‘Saj v šoli ni časa za to’. Pa bi moral biti!
R. J. Palacio: ČUDO (Ocean, 2014, prevedel Boštjan Gorenc, 320 str.)
[…] Čudo (R. J. Palacio) | Elvis Riboldi (B. Bidari) | V napačni zgodbi (C. Sokolov) | Eleanor & Park […]
[…] na afero) in kako morbiden zločin je v igri. Obetata tudi dve mladinski deli: nadaljevanje romana Čudo z naslovom Julianovo zgodba in Absolutno resnični dnevnik Indijanca s polovičnim delovnim časom. […]
knjiga mi je zelo všeč ker ima določene standarde ki so mi vsec omg wtf