Andrej E. Skubic: SAMO PRIDI DOMOV (Modrijan, 2014, 272 str.)
V Samo pridi domov, letos s kresnikom nagrajenim romanom, se Andrej E. Skubic poigrava s primerno dozo suspenza in kaosa, ki se kaže predvsem v imenu Agnes in osebnosti glavnega moškega lika. Na polovici romana sem pomislila skoraj takole – ej, knjigo moram brati znova, ker je zdaj vse pomešano, like moram uzreti na nov način, jim dodati te pravkar pridobljene informacije in posodobiti celotno videnje zgodbe. Kako mešani občutki so me preželi – izguba kontrole nad prebranim, občutek, da jo moram takoj spet pridobiti, a nimam pojma, kako. Za ponovno branje nisem imela časa, zato sem drvela proti koncu in se prepustila nekajstranski zmedi, ki se je počasi vseeno izrisala v prav dober celosten vtis o nagrajencu. Preberite roman!
V Samo pridi domov se mešata intima in posel, tema je aktualna (korupcija, mediji, lobiji in politika) in sicer brez jasnega vmešavanja avtorja kritična. Po drugi strani je vase zaprta in osebna, saj se vrti okrog nenehnega izpovedovanja glavnega moškega lika, odvetnika Leona. Uzremo njegov zasebno-karierni zlom, in ko se nam poba že dodobra zasmili, Skubic svojega junaka sooči z drugim jazom, z drugo platjo ene zgodbe. Leon se še vedno izmika, skriva se pred samim seboj, želi naplahtati bralca, mu na vsak način ugajati. Počne stvari, ki jih sicer očita drugim, ne da bi spoznal, po kako tankem ledu se sprehaja. Ne, svoje prestopke zavija v herojstvo, on je Don Kihot, ki bo počistil umazanijo, ob tem v svoj žep tiho pobasal nekaj nagrade, lastnih smeti pa ne bo pospravil. Sploh zmore kritično pogledati nase? Bi prenesel ta težek pogled?
V romanu ni jasno, koga kliče Leon, koga pogreša, koga vabi domov – kje je njegov resničen dom? Je to tista bodoča luksuzna hiša, ki jo obnavlja, je to stanovanje, v katerega se vrača zvečer, je to nova, za silo opremljena pisarna? Leon, je dom tvoja Agnes, ki je nimaš več? Sploh veš, zakaj potrebuješ še eno? Kaj pa če je dom v nas samih, ti pa si sebe že davno izgubil? Da ti pri tem iskanju denar pač nič ne pomaga, že veš, a grabiš ga vseeno. Pod krinko humanosti in fairplaya izigravaš sistem in si del istega zmazka kot tisti, ki jim očitaš grdobije … No, Leon, bolj se boš moral potruditi, da bi ti verjeli, pod kakšno nesrečno zvezdo si se rodil.