Kajetan Kovič: Maček Muri, zvočna knjiga (Mladinska knjiga, 2015, 19,95 EUR)
Ne vem, če si je maček Muri leta 1975, ko je prvič izšel v knjigi, predstavljal, da bo nekoč svojo zgodbo in podobo posojal še kockam, zvezkom, mapam, koledarjem, zgoščenkam in tako naprej. V bistvu so omenjeni izdelki povsem lušni. Žal pa tega ne morem reči za leta 2015 izdano zvočno knjigo Maček Muri.
Tri stvari so me zmotile:
1. Originalno besedilo je v zvočni knjigi zelo okrnjeno. Izbrane so le pesmice, kar je sicer logična uredniška poteza, ker je zvočna knjiga vseeno namenjena najmlajšim, te pa najbolj zanimajo rime, manj pa vezana beseda. A vendar besedilo Mačka Murija tako nikakor ne zaživi, ne pride do izraza, zdi se le samo sebi namen (to je res zelo subjektivna opazka, zato preberite še drugi dve).
2. Zvočne knjige so zagotovo nekaj, kar je malčku fino ponuditi – radi pritiskajo na gumbe, doživijo akcijo-reakcijo, zabavajo se in to je super. A poglejte po knjigarnah, kakšne sorte zvočnih knjig je mogoče kupiti – posplošeno jih gre razdeliti na dve skupini: dobre in slabe. V koš s slabimi predvsem zaradi zvočne podobe umeščam tudi najnovejšega Mačka Murija. Zakaj? Ta zvočna knjiga sicer ponuja primerno število zvokov za malčkovo pozornost – 6 tipk, za vsako izbrano pesmico ena. Fino je, da so na tipkah pomanjšanje ilustracije velikih risb, ki jih otrok najde v knjigi – malček se torej brez problema znajde. A izbrani zvoki so dolgočasni, zvočna obdelava je nekakovostna. Vtis nekoliko popravi gumb na dnu razdelka s tipkami – ponuja možnost za izklop/vklop zvoka. Tega sicer pri zvočnih knjigah še nisem opazila. A na tak način varčujemo z baterijo? Ali pa malčku omogočamo, da se nauči vklopiti/izklopiti zvok? Morda razširimo možnost uporabe knjige – lahko je le knjiga, lahko pa tudi zvočna knjiga? Kakorkoli že, ta gumb ne moti, vsi zvoki pa.
3. Zvočne knjige so običajno masivne – predpostavlja se, da jih uporabljajo mlajši otroci. Ne le, da jih uporabljajo – uporabljajo jih zelo pogosto, hitro in včasih površno, taka knjiga ni veliko na polici, ogromnokrat menja lokacijo. Taka knjiga mora biti narejena iz kakovostnega materiala, debelega kartona, strani, ki se ne odlepijo kar tako, razdelek s tipkami mora biti narejen iz bolj trpežne plastike ipd. Maček Muri iz leta 2015 ni tak. Pri izrezu strani po kratkem prelistavanju nastanejo ‘ušesa’, karton je premehek za tak tip knjige, ilustracije v razdelku s tipkami se premikajo, plastika je že na pogled povsem druge kvalitete kot na primer tista pri zvočnih knjigah znanega rumenega psa Pikija, čeprav gre za isto založbo.
Ne morem se otresti nadležnega občutka, da mora Maček Muri, ki letos praznuje že 40 let, po vsej sili zadostiti potrebam hiperprodukcije. Ne moti me, da ga v skladu s časom in z novimi možnostmi preslikajo na vse možne konce in kraje – logično, založba bo zagrabila okroglo obletnico, maček je vsem izjemno ljub in znan lik, otroke 21. stoletja pa je še kako vredno seznaniti z njim. A za ceno kitajskega tiska in izdelave? Škoda.
