ROKAVIČKA

Kako lepa je ta knjiga! Lepa ni le zgodba, ki jo prinaša, lepe niso le ilustracije, ki jo bistrijo – lepa je kot predmet … Knjiga, ki jo lahko ponosno komu podariš, in prepričana sem, da je lahko tako otroku kot odraslemu, ki ceni podobne reči, dragoceno darilo, ki bo šlo iz roda v rod.

S sinkom Rokavičko redno prebirava že kakšen mesec in presenečena sem, kako ga zanima. Zaradi nekoliko mračnejših odtenkov barv sem bila prepričana, da ga ne bo pritegnila. A Rokavička je postala prva pravljica, ki jo ima sinko željo in sposobnost relativno zbrano poslušati od začetka do konca, kar glede na sršene v riti ni od muh.

1. ZGODBA je preprosta in kratka: zima je in dedek v gozdu izgubi rokavico, v katero se nemudoma zatečejo manjše in večje živali. Motivno spominja na Mojco Pokrajculjo, zato lahko s starejšimi malčki primerjate obe pravljici. Rokavičke tudi ni nujno brati dobesedno. Z otrokom lahko ob risbah prosto in poljubno sestavljate pripoved.

2. JEZIK je ritmičen, fraze, ki si jih izmenjujejo živali, se ponavljajo, živali imajo lastna imena, izpeljana na podlagi svojih lastnosti (žabica Skokica, zajec Dolgouhec ipd.). Mlajši malček tako lažje sledi zgodbi, po nekaj branjih si celo zapomni, katere živali se postopoma snidejo v rokavički.

3. ILUSTRACIJE so naravnost osupljive, žive in kljub zimi v knjigi tako tople. Oglejte si dedkovo brado in zastrmeli se boste v prav vsako njegovo dlačico. Poglejte miško in se začudite medvedovemu kožuhu. Veje in snežinke v gozdu vas bodo popeljale v svet magije, ki se zdi še kako mogoča.

Hana Stupica, ilustratorka, je za Rokavičko prejela tudi nagrado Hinka Smrekarja, z risbami pa ne krasi le knjig, temveč mnoge druge predmete – torbice, blazine ipd. Ena od njenih galerij izdelkov je tukaj, še več povezav pa je tu. Komaj čakam naslednjo njeno knjižno stvaritev!

---

Ukrajinska ljudska pravljica: ROKAVIČKA (Mladinska knjiga, 2014, prevedla Kristina Brenkova, ilustrirala Hana Stupica)