Sinko se za več tednov zasidra ob določenih knjigah, ki ga ne glede na to, da jih bereva vsakodnevno (tudi večkrat na dan), vedno znova pritegnejo. Priznam – občasno mi to ponavljanje sproži ‘zeeeeh refleks’ (že tako ne maram ponovnih ogledov/branj filmov in knjig), večkrat pa mi predstavlja izziv, kako že poznano zgodbo, pa še preprosto po vrhu, brati/pripovedovati doživeto in ne mehansko. Potem se zgodi, da jo vsakič preberem z novimi poudarki, in ko to opazi še navdušeno dete, vidim, da ponavljanje pri malčkih ne vzbuja naveličanosti, temveč utrjuje njihove predstave. Lažje se orientirajo v že znani zgodbi, več povlečejo iz nje.
Na seznamu je pet sinkovih slikanic, ki sicer niso največji ilustratorski in fabulativni presežki, hkrati pa tudi niso navaden kič-firič. Priporočam jih v branje otrokom med 2. in 3. letom, ko intenzivno krepijo vsakodnevne navade, pridobivajo vse več samostojnosti in so ob tem ponosni kot pavi, vstopajo v prve igre z vrstniki ter so blazno željni skrivalnic, toboganov in zabave na prostem. Pa seveda sproščenega in v duhu odprtega starša, ki po knjigi lista z isto radostjo – to jim da največ!
1. BOR IN BINA V VETRU (Marijke ten Cate, Učila, 2006)*
Bor je pes, Bina je miš. Prijateljujeta. Občasno se jima pridruži še kdo drug, na primer pujs ali severni medved. Bor in Bina se najraje zadržujeta na prostem – sonce je samoumevno, sneg je za otroke, ki ga ne kidajo, itak ena sama zabava, pes in miš pa se ne pustita niti vetru in dežju. Vremenskim razmeram prilagajata tudi svoje outfite.
2. ROK SI SAM ČISTI ZOBKE (Hermien Stellmacher, Mladinska knjiga, 2015)*
Glavni junak zbirke je zajec Rok, ki šele usvaja določene osnovne higienske standarde. Skozi te ga prijazno popelje jazbečevka (?) Nina. Ona umivanje zob, uspavanje in kahlico že obvlada. Nina ima širok krog prijateljev drugih živalskih rodov (ježi, divje svinje in lisice), ki Roku ponosno pokažejo, kaj vse obvladajo. Logično je, da bi se vsega tega zelo rad naučil tudi Rok – in zato tudi vaš malček, kajne? Knjiga ima zavihke.
3. MAKS SE IGRA SKRIVALNICE (Guido van Genechten, Učila, 2006)*
Je tudi Maks jazbec? (V živalskih slikanicah bi nujno potrebovala še legendo.) No, vsekakor je živahen poba, zelo družabno bitje – njegovi prijatelji so Emil, Viktor, Pipi ter Mili in Moli. V eni od slikanic spozna tudi zajčico Tino. Njegovi kolegi so za skrivalnice, tobogane in peskovnik, Maks pa se ob druženju uči, kako se vljudno in sproščeno pridružiti igri. To je knjiga, ki je v socialnih interakcijah navdih tudi mojemu nemaramotrok fantku.
4. MUMIN IN NJEGOVA SKRIVANKA ODKRIVANKA (povzeto po Tove Jansson, Učila, 2010)
Slikanica ima zavihke in zelo preprosto strukturo. Primerna je za otroke po 1. letu starosti, a se da branje prilagoditi tudi starejšim. Mumin miži in išče navihano Malo Mi. Pogleda v šotor, išče pod mizo, potrka na vrata, a Male Mi ni nikjer. Če z malčkom slikanico listate tako, da stopnjujete napetost in otroka spobujate, naj sam odkrije deklico (čeprav jo je tisti dan že vsaj 3-krat našel), bo zmagoslavje ob njenem odkritju še kako glasno.
5. POGLEJ, KAJ ZNAM (Sam McBratney, Mladinska knjiga, 2014)
Ta dva zajca, očka in sin, ki se imata tako rada, zagotovo poznate – iz knjig in risank. Je kartonka večjega formata, pastelnih odtenkov in z didaktično vsebino. Skozi zavihke in naravni habitat zajcev malček spoznava barve, rastline, živali, vreme, oblike, števila in drugo. Nisem za prehitro uvajanje otroka v abecedo in poštevanko (PREDšolski otroci so, kajne?), zato tudi pri sinku ne forsiram podobnih knjig, a tale mu vzbudi raziskovalnega duha. Če se ob tem še kaj novega nauči, fino. Če ne, pač (še) ne.
* Opomba: Gre za zbirko slikanic.
