Maruška Potepuška

Marjan Amalietti: MARUŠKA POTEPUŠKA (Feniks, 1987)

Maruška Potepuška je kultna slikanica, sploh prva slovenska, ki nima besedila (1977). 
Je tisti del mojega otroštva, ki ga radovedno spoznava tudi sinko.

To je zgodba, ki jo lahko zapletate in razpletate na več načinov. Primerna je za otroke različnih starosti. Zagotovo boste opazili, da je Maruška živahen, adrenalinski in nekoliko domoljuben otrok. Povsem nezanimivo se ji zdi smučati kar tako brez cilja, zato odbrzi do Triglava. Na Aljaževem stolpu je jugoslovanska zastava in Maruška se v knjigo gostov vpiše z nalivnim peresom (kdo smuča s penkalom v žepu?) – starejše malčke take podrobnosti izjemno pritegnejo, vi pa lahko izpeljete še uro zgodovine. Nad prepadom si punca ustvari padalo kar iz rute in kot divji otrok s kriki prežene požrešne volkove – kdo je že Bear Grylls? Povsem zadovoljno se po snežni avanturi zvečer vrne domov. Tam ji naproti hiti zaskrbljena mama – Maruška pa v huronski jok! S tem potrdi znano izkustveno in znanstveno dognanje o tem, da otroci najpogosteje jokajo prav ob mamah, ker si ob njih dovolijo sprostiti vse prej zelo pogumno prestane skrbi. Ne, do solz te nikoli ne pripravi snežni plaz, ki te zasleduje, kaj šele grozeča tema in gozd, poln zveri – zjočeš se komaj na domačem dvorišču ob mami.
Če imate radi slikanice brez besedil, potem v ogled priporočam še druge slovenske odlične primere: Deček in hiša (Maja Kastelic), Brundo se igra (Marjan Manček) in Zgodba o sidru (Damijan Stepančič).

KOMENTARJI

  1. […] brez besedila in koliko svobode v zgodbi in interpretaciji ponujajo otroku in staršu, sem že pisala. A če knjiga to prinese z vrhunsko ilustracijo, z nekričečimi barvami in neskončno zavzetostjo […]

Dodaj odgovor