CELOSTNI RAZVOJ OTROŠKIH MOŽGANOV

1. Delitvi možganov na levo in desno polovico avtorja priključita še delitev na spodnji in zgornji del možganov.

2. Aktiviran spodnji del možganov onemogoča racionalno mišljenje in nas pripravi za boj ali beg. Pogovor, razlaga, utemeljevanje so v teh trenutkih neučinkoviti. Otrok (pa tudi odrasli!) ne sliši našega sicer jasno izraženega namena, hotenja. Tega ne počne zato, ker noče, ampak ker tega fizično ne zmore.

3. Ko se otroku, ki deluje s spodnjo polovico možganov, približamo razumevajoče in mu ponudimo le zavetje, fizično in čustveno oporo, se bo počasi aktivirala še druga, racionalna polovica. Šele takrat je priložnost za razčiščevanje, razlaganje in nič prej.

4. Bistveno je, da se v družinskem življenju trudimo za to, da je pozitivnih izkušenj, ki jih pridobiva otrok, več kot negativnih. Vedeti pa je treba, da negativnih ne moremo izničiti, niti to ne bi bilo koristno za otrokov razvoj.

5. Prav zaradi vsakodnevnega premagovanja čustvenih stisk, ki se jih bo otrok skupaj z odraslimi učil sproti prepoznavati in razreševati, bo ta celostno zorel in se razvijal.

Avtorja v knjigi predstavita 12 metod, ki v najbolj napornih trenutkih krepijo stik med staršem in otrokom. Opogumljata za to, da starši otrokovih stisk, ki so značilne prav za vsa starostna obdobja, ne prekinjamo, zatiramo, kaj šele, da ob njih zmerjamo otroka ali celo doživljamo lastno nemoč in občutek, da smo kot starši povsem odpovedali.

V prijetnem slogu in z jasno podanimi življenjskimi izkušnjami mnogih družin pokažeta, da ob vzgoji, ki meje postavlja sočutno, čustvovanja otroka pa niti ne podcenjuje niti ne precenjuje, otroci dobijo največ. Naučijo se, kje, kdaj in kako občutijo veselje, jezo, strah, sram in drugo, hkrati se naučijo, kako ta čustva izražati in doživljati bolj celostno.

Za mnoge situacije (otrok neutolažljivo joče, ko pade; otrok se boji ljudi; otrok noče posojati igrač; otrok cepeta, udriha, poškoduje druge ali sebe, ko je jezen ipd.) najdeta odlična pojasnila, izhajajoča iz zrelosti možganov pri posamezni starosti otroka.

Starši naredimo veliko škode, če se ob čustvenih stiskah otroka odzivamo avtoritarno (ne jokaj!) ali permisivno (spregledamo vsakič, ko otrok udari drugega ali odraslega). To knjigo zato polagam v roke prav vsem, ki se aktivno ukvarjate z otroki (in to nismo le starši – kaj pa babice, dedki, vzgojitelji?) in ne iščete instant nasvetov, niti se ne zanašate na svoj občutek ‘saj glede vzgoje že vse vem’. Odprite se za tisto, kar v družino zares prinaša več razumevanja in posluha za potrebe in hotenja vseh članov. Takega pristopa vas bo naučil prav priročnik Celostni razvoj otroških možganov.

Daniel Siegel, profesor klinične psihiatrije, je pri nas poznan tudi po delu Vihar v glavi, v katerem se posveti najstnikom. S Tino Payne Bryson, psihoterapevtko, sta izdala nadaljevanje Celostnega razvoja otroških možganov, in sicer še svež slovenski prevod z naslovom Vzgoja brez drame. 

P. s.: Po mojem mnenju je knjiga najbolj aktualna za starše, katerih otroci so stari vsaj 2 leti.

Daniel J. Siegel, Tina Payne Bryson: CELOSTNI RAZVOJ OTROŠKIH MOŽGANOV (Družinski in terapevtski center Pogled, 2013, prevedel Primož Trobevšek, 166 str.)