Oliver Jeffers: IZGUBLJEN IN NAJDEN (Kres, 2010, prevedla Ana Ambrož, 30 str.)
Pred leti sem o slikanici Izgubljen in najden izvedela na Katjinem blogu Pepermint (mimogrede, stran po večletnem premoru spet živi!). Takrat si seveda še nisem predstavljala, da bom kdaj to knjigo približevala svojemu fantku, a zdaj sva tu – dva radovedneža, dva, ki naju v slikanicah pritegujejo podobne barve, stili in besede. V Izgubljen in najden je za naju vse na svojem mestu.
Zgodba nam nežno pripoveduje o tem, kako lahko v duhu svoje poštenosti, marljivosti in poznavanja mnogih pravil želimo resda storiti tisto najpravilnejše, to pa se lahko v nekaterih primerih izkaže kot ne nujno najbolj potrebno za drugega.
Če te nekega dne obišče pingvin, boš čez čas, ne glede na to, da bi se bilo s to črno-belo racajočo stvarco morda lušno igrati in pobahati pred prijatelji, vseeno spoznal, da pingvin spada na mraz. Zato ga boš prijazno pospremil domov. Ni pa nujno, da bo on tam želel ostati. Morda te je iskal, morda noče domov. Morda hoče živeti ob tebi.
Ni vse, kar je videti izgubljeno, res zmeraj to … izgubljeno. Morda je najdeno. Naj bo tako.
Po Izgubljen in najden je posnet tudi animirani film.