Moj porodniški dopust je bil z vidika prebranih knjig izjemno pester. Če pobrskate po arhivu levo spodaj in pogledate, kaj sem brala v zadnji polovici leta 2013 in v letu 2014, potem vidite, da dojenček, četudi nedonošenček in vse tisto, kar sem takrat najlažje razumela, če sem pogooglala high need baby, ne onemogoči branja, vsaj že prej navdušenemu bralcu ne.
Na porodniški veljajo tri pravila branja:
1. Beri, ko otrok spi. Seveda tu nastopi dilema: naj spim z njim (oh, ena najpametnejših navad porodniške!) ali naj berem? Moj otrok je prve mesece spal dvakrat na dan – to pomeni, da sem zgodnji dopoldanski spanec delila z njim, popoldanskega pa s knjigo. Win-win. Še več o tem sem zapisala v objavi ‘Mami, kdaj pa ti bereš?’.
2. Beri knjige, ki ti najbolj dišijo. To pomeni, da dobro premisli, v kaj je vredno vložiti tvoj krepko odmerjeni prosti čas. Pomeni tudi to, da pri izbiri knjige upoštevaš svojo utrujenost, naveličanost in morebitne skrbi. Pa kaj, če boš več mesecev zato brala le šund.
3. A pozor – ravno zato, ker je tvoj čas za branje tako omejen, ga ne zapravljaj s popolnimi bedarijami ali, to je druga skrajnost, kvazi visokoletečo in cenjeno literaturo, ki pa te dela nervozno. Če ti branje ne steče, pač ne. Odloži knjigo, loti se nove. Ne muči se z napačno. Že tako te kdaj muči vse tisto, kar pride z dojenčkom.
Moj bralni arhiv na porodniški je mogoče strniti v 4 kategorije, v katerih najdete knjige, ki jih danes za nobeno ceno ne bi spet prebrala (Možgani na off in Zapravljanje časa), čeprav so mi takrat vseeno ustrezale, pa druge, ki so me tako prevzele, da jih še danes nosim v prav posebnem spominu. Ta ne govori le o knjigah in zgodbah, ampak morda še bolj o vonju, toplini, občutku, nežnosti in ljubezni, ki so se v meni razraščali v teh tihih trenutkih – v eni roki dete, v drugi knjiga. Užijte te trenutke tudi ve!
1. MOŽGANI NA OFF
Žalostno, a hitro berljivo, predvsem za tiste, ki ste prva dva dela, Pride ženska k zdravniku in Vdovec, že prebrali. Petelinčka je namreč zadnji del trilogije, ki pa kakovosti obeh predhodnic ne dosega.
Tovrstnega žanra ta trenutek ne bi vzela v roke in bi ga umestila v kategorijo Zapravljanje časa. Na porodniški pa mi je na nek način godilo brati nekaj tako lahkotnega, naivnega in tudi erotičnega.
Nimam pojma, o čem točno (razen o bivših) pripoveduje ta roman, a spomnim se, da sem si ga v knjižnici izposodila zelo na hitro, ker je dete v vozičku že pojokavalo, jaz pa sem tako zelo hotela domov odnesti vsaj eno knjigo … četudi takšno.
Sproščeno in zabavno branje, ki mamico na porodniški obda s temami, ki so ji tiste mesece še kako domače, po drugi strani pa s humorjem lajša občasne občutke rutine, izgube fokusa, ki so naravni in prehodni del vsakega začetnega materinstva.
2. ZAPRAVLJANJE ČASA
Naj bo porodniška še tako povezana z dojkami, v tej kratki knjigi, ki je zame bila vseeno mnogo predolga, ne boste našli tistega, kar glede na naslov in svoje sveže materinstvo morda pričakujete. Metamorfoza v velikansko dojko lahko morda prepriča samo tiste, ki ste noro uživali v Kafkovi Preobrazbi. Jaz nisem.
3. NOSTALGIJA
Ni ravno tisto, kar je Jadran Krt v prvih knjigah te sage, a je Jadran Krt, po katerem vedno posežem z veseljem, ker vem, da me bo nasmejal, četudi grenko. Dodaten plus knjige je dnevniška oblika pripovedi ali po domače: bereš kot šus.
Knjigo sem si želela prebrati že ob izidu, a za to nisem imela časa. Na porodniškem dopustu sem si ga vzela in sicer resnično zgodbo še danes vidim kot nekaj, kar je zaradi specifičnosti teme koristno prebrati, čeprav slogovno res ni presežek.
4. ZA SLADOKUSKE
Pretresljiva zgodba z osupljivim menjavanjem pripovedovalcev. Seveda vas bo navdala s solzami in seveda je še kako predolga za sveže pečeno mamico, a je vredna počasnega prebiranja in premišljevanja v kateremkoli življenjskem obdobju.
Roman sem brala po službeni dolžnosti, a še danes mi v mislih odzvanja kot slogovno presežno delo, ki o otroštvu spregovori z drugega zornega kota – kaj je tam, kjer ni sreče, povezanosti in domačega ognjišča?
Zabavno branje o moškem z aspergerjevim sindromom, ki se iskanja družice loti povsem analitično. Če knjige še niste prebrali, je zdaj, ko je policah že drugi del, Projekt otrok (ravno sem si jo izposodila v knjižnici), skrajni čas za to. Med drugim vas bo tudi nasmejala.
Mogoče ste gledali istoimenski film, mislim pa, da bi vam več ponudila knjiga, ki je resda epskih razsežnosti, a se bere kot po tekočem traku. Tudi razmišljanja, dogodivščine in življenjske lekcije glavne junakinje so brzinske.
Slogovno in strukturno najbolj naporna knjiga moje porodniške, po drugi strani pa ena tistih, ki jo še danes priporočam vsem potrpežljivim in tenkočutnim bralcem. Moj glavni spomin na branje te knjige je dopoldanski sprehod do enega od supermarketov, ko je moj fantiček v vozičku zaspal, jaz pa sem, sedeča na robniku pločnika, brala. Idila!
Če ste uživali ob Samostnosti praštevil, potem boste v Človeškem telesu morda malo manj, a izrazita naklonjenost Giordanu se vam bo povrnila ob njegovem zadnjem romanu Črnina in srebro.
Ne znam jasno razložiti, zakaj me je knjiga zanimala, ko pa na porodniškem dopustu nisem delala, v življenju celo nikoli zares tekla – no, živim pa že skoraj 30 let. A me je knjiga z mešanico osebnega življenja, športnega jaza in kariere pripovedovalca pritegnila.
Zagotovo veste, da je bil roman velika prodajna uspešnica. Prav zdaj se v naših kinematografih vrti tudi film, posnet po tem romanu. In v knjigarnah najdete njegovo nadaljevanje Brez tebe. Pravkar sem ga rezervirala v knjižnici. Čakalna vrsta je dolga.
Spletke, politika, ljubezenske in družinske zmešnjave, socialna nota in duh angleškega mesteca. Ni Harry Potter, je pa Rowlingova, ki si jo želim prebrati tudi pod psevdonimom Robert Galbraith.
To je bilo moje prvo srečanje z Greenom, ki me je zelo navdušilo. Tako zelo, da sem letos prebrala še Katherine, Katherine in Kdo si, Aljaska? Fantastične zgodbe, glavni junaki, inteligenten humor in življenjske lekcije, ki so širše od oznake ‘mladinska literatura’.
Naj se tudi vate zapiše čim več dobrih zgodb, prebranih ob dojenčku!
