Zakaj je v mojem življenjepisu tudi moj blog?

Blog bralnica.si pišem od leta 2011. Redno zaposlitev sem začela iskati dve leti pozneje. V prvih (dolgočasnih) različicah svojega življenjepisa bloga nisem omenjala. Leta 2014 sem ga začela. 

Glavni razlog, zakaj bloga sprva nisem umestila v svoj življenjepis, je bilo prepričanje, da  tako ali tako blogam samo za zabavo, ta pa z redno zaposlitvijo nima nič skupnega. Bila sem tudi zelo nesamozavestna, manj delovno izkušena, pa tudi skromna, vse v maniri tega: moj blog z iskanjem moje zaposlitve ni povezan, ni dovolj dober, ni super oblikovno privlačen, nima mega obiska, knjige tako ali tako nikogar ne zanimajo, to je samo moj mali hobi, ki mu nihče od delodajalcev ne bo posvetil niti sekunde pozornosti … Motila sem se.

Kdo sem jaz? Na kakšna delovna mesta se prijavljam, kakšnih projektov si želim? Sem dipl. to in ono, ampak a sem tudi blogerka? Sem? Ja, dajmo priznati, sem! Na mojem blogu je do tega trenutka 438 objav, v njih s fotografijami in z besedami redno predstavljam knjige, ki jih berem zase, in knjige, ki jih berem sinu. Zastaviti sem si morala le še bistveno vprašanje …

1. Sem pismena in spretna v pisnem izražanju. V mojem poklicu je to zahtevano in, upam, visoko cenjeno. Da ni le floskula sredi kompetenc, zapisanih v mojem življenjepisu, pač preklikajte moj blog (in mi ob tem oprostite tudi kakšen lapsus – biti sam svoj lektor je nehvaležno delo).

2. Sem organizirana in vztrajna. Urejati blog, spletno stran na Facebooku, si s tem pridobiti krog občinstva, ga vzdrževati, vztrajati več let in tempo ohranjati na tedenski ravni zapisov (vse to ob ne tako zabavnem dejstvu, da bloger pogosto niti ne ve, ali ga sploh še kdo bere). To je predvsem stvar dobre organizacije in volje.

3. Poznam tehnične osnove oblikovanja in objave bloga. S tem mislim na platformo blogger, ki sicer res veliko stvari naredi zate, po drugi strani pa moraš kaj oblikovno tudi ti narediti na njej. Marsikdo zna to bolje kot jaz, marsikdo pa tega sploh ne zna.

4. Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si. Predstavljam si, da lahko delodajalec, ki se z nekaj kliki sprehodi po moji spletni strani, za katero izve iz mojega življenjepisa, hitro dobi relativno točen vtis o tem, kaj berem, kako to doživljam in, če drži ‘Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si’, potem, še preden me povabi na razgovor, ve tudi to.

5. Blogu sem predana. Ne tečem, ne pletem in ne vrtnarim. Le berem veliko in tudi na spletu sem večino svojega prostega časa. Je za bodočega zaposlenega to dobro in pomembno? Menim, da je odlično, če to pomeni, da imam svoj fokus in se lahko nečemu v prostem času tako zavežem.

6. Tema mojega bloga je tesno povezana z delom, ki ga iščem. Če pišete modni blog in bi radi modne nasvete delili v eni od priljubljenih slovenskih revij – verjetno boste na razgovoru za službo pokazali tudi svoj blog, kajne? Če pišete kuharski blog in želite sodelovati v resničnostnem kuharskem šovu – ste pokazali blog? Prepričana sem, da ja. Zakaj bi jaz svojega skrivala? Pred delodajalcem seveda ne bi izpostavljala svojega osebnega bloga, če bi ga pisala, prav tako se s svojim blogom ne bi postavljala, če bi ga pisala točno en mesec, ker obstaja velika verjetnost, da bom po štirih objavah spoznala, da to vendarle ni zame. Tako pa lahko delodajalec na bralnica.si hitro ugotovi, da veliko berem, o tem razmišljam, o tem pišem in si knjižno strast želim deliti z drugimi.

Ne, nobenega dela (še) nisem dobila zgolj zaradi svojega bloga. Zanimivo pa je, da sem se na mnogih razgovorih z delodajalci pogovarjala prav o njem. Zanimalo jih je, kako dolgo ga pišem, ali mi pri tem kdo pomaga, kakšen obisk spletne strani beležim, kaj želim doseči pri občinstvu itd. O vsem sem govorila s ponosom in prepričanjem, da je bralnica.si del mene in potrjuje nekatere moje kompetence, pomembne za delo, ki si ga želim opravljati. Veseli me, da mnogi slovenski delodajalci blogerje vidijo povsem resno, čeprav me je eden od njih kar krepko nasmejal s svojim vprašanjem, zastavljenim na razgovoru: “Koliko pa vam slovenske založbe plačajo za posamezno objavo o njihovi knjigi?” Lahko si mislite, kaj sem odgovorila.

V mojem življenjepisu je moj blog omenjen na koncu pod razdelkom ‘avtorski projekti’. Tam je kratek opis bloga, spletna povezava in fotografija, ki sem jo naredila s funkcijo PrtSc.

Vabim vas, da še enkrat premislite – je vaš blog nekaj, kar s ponosom pokažete drugim? Je blog nekaj, kar odseva več kot le vaše navdušenje nad določenim področjem? Je blog nekaj, kar govori o vas tudi kot o bodočem zaposlenem? Pojasnite to delodajalcu, blog umestite na pravo mesto v življenjepisu in prepričana sem, da tole ni strel v prazno, sploh če naletite na nekoga, ki v svojih vrstah želi ustvarjalnega človeka.