Ljudje me pogosto sprašujejo po knjigah o točno določenih temah (in zelo vesela sem teh vprašanj, ker pomenijo, da berejo blog in zaupajo v moje odgovore). Zanimivo je, da jih trenutno največkrat zanima, katere knjige bi priporočila v branje, ko otrok, do takrat edinec, pričakuje oz. dobi bratca ali sestrico.
Ste za seznam 9 + 1 knjiga o bratcih in sestricah?
Jasno je, da večina otrok ob prihodu novega člana čuti vsaj malo osamljenosti, spremembo rutine, preusmerjenost pozornosti na mlajšega družinskega člana in posledično zeleno pošast, kakor se ljubosumje imenuje v Veliki knjigi o čustvih. Menim, da nobena knjiga teh občutkov ne more in ne sme na silo pregnati, ker so naravni in sami po sebi minljivi, lahko pa tematsko osredotočeno branje staršu in otroku ponudi zbliževanje, razmišljanje in prijazno zgodbo za nadaljevanje pogovora o lastnih občutkih.
Našla sem nekaj naslovov knjig, ki v središče postavijo prav sveže bratce in sestrice.
Opomba: Odlično poznam le prvo in zadnjo omenjeno slikanico, drugi, tretji in četrti predlog pa solidno. Vse ostale navajam brez opisov, ker jih nisem pregledala.
Ta slikanica je izjemno zabavna. Govori o ljubosumni, oooo, zelo ljubosumni, vse bolj ljubosumni, skoraj se bo razpočila od ljubosumja, krokodilki Karolini. Njen bratec se slini, majhen je, krade vso mamino pozornost in ah, kaj bi govorila – Karolina gre v trgovino, da bi ga zamenjala za koga/kaj boljšega. Slikanico bom v rubriki
Berem sinku podrobneje predstavila prav kmalu, saj je zelo ljuba tudi mojemu 3-letniku.
V zbirki o Matevžu je vse mogoče – od dude, kahle, uspavanja in tudi prihod sestrice. Sinku ta zbirka ni všeč, pa tudi mene zaenkrat ne prepriča. Besedila je v tej slikanici več, zato je primernejša za starejše ali vsaj bolj bralno vzdržljive predšolske otroke.
Tudi Mišek Tip v seriji knjig doživlja vse mogoče. V enih je bolj prepričljiv, v drugih manj. Mene, zanimivo, še najbolj prepriča v risanki, hah.
4. Jana Milčinski: Lukec dobi sestrico (Mladinska knjiga, 1987)
Se je spomnite? Tale je prav hecna. Kako smo si jo kot otroci na skrivaj ogledovali, se spraševali o tistih pomenljivih ilustracijah. Besedila v tej knjigi je kar veliko, zato jo mlajšemu otroku lažje beremo tako, da zgodbo okvirno pripovedujemo.