Edvard in veliko odkritje je prikupna zgodba o tem, kako si je naslovni junak, odraščajoč v družini arheologov, ki so vsi po vrsti v življenju odkrili nekaj zelo vellikega, tudi sam želel pod zemljo najti nekaj zares pomembnega. Prekopal je ves vrt, pa ni ničesar našel. Kaj mu bo vsa ta oprema, kaj lupa, čemu lestev, lopata, ko pa ne najde ničesar posebnega?
Potem pa se mali Edvard spotakne ob jajce. Zanj odlično poskrbi in trud se poplača. Iz jajca se sicer ne izleže nič eksotičnega (mjeh, prvo razočaranje), en ptič pač. A postaneta dobra prijatelja. Edvard kmalu ugotovi, da njegov ptič ne leti (mjeh, drugo razočaranje). Je glede na logiko arheologije še lahko definiran kot ‘veliko odkritje’? Ptiči, ki ne letijo, že ne morejo biti nič posebnega – vsaj ne tako posebnega, kot če odkriješ piramide ali dinozavra (to bi bil res bum!).
Slikanica je na priporočilnem knjižnem seznamu Gdč. knjige BEREM SINKU 2-4. Na e-naslov ga prejmete, če se vpišete v obrazec na dnu te objave.
A Edvardu se v muzeju končno posveti! Tam najde razlago, zakaj njegov (ne)navadni prijatelj ne more leteti. Je to, ko gre za prijateljstvo, sploh pomembna sposobnost? Ali ni Edvardov ptič poseben že samo zato, ker je postal njegov prijatelj?
BRALNI NAMIG: Slikanica je kratka, na posamezni strani je le nekaj povedi. Ilustracije so jasne in konkretne. Primerna je za branje mlajšim otrokom, ki še nimajo veliko slušne pozornosti. Več časa se zadržite na prvi in zadnji strani, kjer je prikazana stena portretov. Tam poiščite Edvardove starše, babico, dedka in razmislite o njihovih odkritjih. Prav tako je zanimiva notranja stran zadnje platnice, na kateri je narisana arheologova oprema – ob tem lahko otroka bolje spoznate s tem poklicem.
Rebecca Mcritchie: EDVARD IN VELIKO ODKRITJE (Epistola, 2015, 32 str., prevedla Mojiceja Podgoršek, ilustracije Celeste Hulme)
