Rdeče kot kečap je odličen roman za mlade (in stare), ki nežno svari, tiho nauči in veliko razkrije!
To je roman, ki me je spomnil na moje najbolj vznemirljive knjižne trenutke – pripadajo najstništvu. Takrat je knjiga zame pomenila sogovornika, somišljenika in tolažnika. Knjige niso govorile, a vendar sem slišala vsako, ki je imela kaj povedati. Takrat je branje mladinskih romanov zame predstavljalo uteho in neverjetno zabavo. Presenečena sem, ko tudi kot odrasla bralka v njih odkrijem toliko lepega …
V romanu Rdeče kot kečap v pismih, ki niso nikoli odgovorjena, spremljamo angleško najstnico Zoey. Piše ameriškemu zaporniku, obsojenemu na smrt. Njegove podatke je poguglala. Tega ne počne, ker bi ji bilo zelo dolgčas ali ker bi se šla posebno samaritanko – Zoey se zdi, da si z zapornikom delita vsaj eno stvar: umor.
Postopoma spoznavamo, da imata res nekaj skupnih točk, na mnogih mestih pa gre za veliko razlik med njima. Zoey skozi iskrivo govorico počasi zapisuje svojo življenjsko zgodbo zato, da bi jo še enkrat doživela in s tem lažje razumela ter sprejela. Sledimo vsemu, kar se ji v življenju dogaja – zaupno dekliško prijateljstvo, zaljubljenost in ujetost med dva fanta, prvo hrepenenje po spolnosti, prepiri s starši … A v njenem na videz urejenem in povprečnem najstniškem svetu je grd, črn in neizbrisljiv madež. Krivda, ki jo ob tem razjeda, je neznosna. Nemogoče je prenašati spoznanje, da se časa in dejanj ne da zavrteti nazaj. Zoey ni še ena najstnica, ki bi stokala zaradi velikega mozolja na sredi čela (čeprav je tudi ta v nekem oziru svojevrstna težava, kajne?) … Je razmišljujoče dekle, ki v sunku zaljubljenosti rdečo vidi v oblakih, pa tudi v krvi …
Kaj se je zgodilo? Ta del romana se bere kot kriminalka. Zakaj se je zgodilo? No, na to vprašanje pa lahko bralec pogleda z veliko koncev, saj gre za zelo berljiv, zgovoren in prepričljiv mladinski roman, ki naj najde mesto tudi na šolskih bralnih seznamih (začenši z višjimi razredi osnovne šole)!
Annabel Pitcher: RDEČE KOT KEČAP (Mladinska knjiga, 2014, 289 str., prevedla Kaja Bucik Vavpetič)
