Fotografije v tej objavi so žal slabše tudi zato, ker je knjiga Žabec se boji stara že 23 let, je iz knjižnice in je del zbirke, ki si jo otroci gotovo velikokrat izposodijo. Zato naj ne bo moteče, da so strani v knjigi valovite in porumenele – raje prisluhnite tistemu, kar imam lepega povedati o Žabcu in prijateljih. To je zbirka nizozemskega avtorja Maxa Velthuijusa, ki ima vse, kar lahko navduši že najmlajše bralce, tiste okrog 3. leta, berejo pa jo tudi šolarji.
Žabcu in prijateljem se dogaja vse sorte reči. V konkretni slikanici je tema strah pred temo. Žabec sliši čudne zvoke, odhiti po gozdu, da bi Rački povedal o pošastih in duhovih, ona pa ga sprva ne vzame resno. Ko tudi sama izkusi strah, zbežita po kvazi pogumnega Pujska, a zdi se, da zdaj že res povsod straši in ne pomaga niti, če se skupaj stisnejo pod odejo. Slikanica prikaže stisko, iskanje tolažbe in odgovorov, konča pa se humorno in sproščeno. S tako zgodbo se otrok zlahka poistoveti.
Tisto, kar želim pri tej zbirki poudariti kot odlično za najmlajše bralce, je razmerje med besedilom in ilustracijo. Na podlagi izkušnje svojega skoraj 3,5-letnika, ki je izjemno aktiven fant s sicer precej begajočo pozornostjo, ki pa jo ob branju solidno zadrži, vidim, kako zelo mu ugaja to, da je v slikanici na vsaki strani ena večja in preprosta ilustracija, na kateri se ne zgodi veliko, pod njo pa je kratko besedilo. Na nekaterih straneh je besedila več (največ 6 vrstic), na drugih zelo malo (le ena vrstica).
Daljši in krajši deli besedila se redno izmenjavajo, zato otrok, ki že nestrpno pričakuje novo stran, na nekaterih dlje časa počaka, čez druge pa zdrvi hitreje. Tako se vzpostavi zelo primeren bralni ritem, ki bo všeč predvsem bolj dinamičnim otrokom. Odlika slikanic o Žabcu so tudi pestri dvogovori med živalmi, preprosta lastna imena likov (poleg Žabca še Pujsek, Račka in Zajec), ki si jih otrok zlahka zapomni, ter pisanost občutij, ki se izrisujejo v govoru in na obrazih junakov.
V vsaki zgodbici o Žabcu je v ospredju en dogodek in čustvo, povezano z njim. Trenutno sinu redno berem slikanico Žabec je žalosten (ta je moja najljubša, saj prikazuje žalost kot občutek, za katerega pogosto ne vemo, kdaj pride in zakaj, predvsem pa žalosti ne morem odgnati na silo), Žabec in prav poseben dan, Žabec in zaklad ter druge. Na Cobissu jih poiščite še več. Najin načrt je prebrati prav vse.
Bralni namig: Žabca sem sinu želela prebirati že pri njegovih 2 letih, mislim, da sem poskusila tudi pol leta pozneje. Takrat se na zbirko ni odzival, zato ga z njo nisem silila, pa tudi sama v njej nisem videla nič prepričljivega. Zdi se mi, da najlepšo plat otroške knjige začutim, ko v njej to zavoha tudi otrok. Takrat se mi zdi, da slikanica zares deluje. Vesela sem, da me je na Žabca pred kratkim spomnila sodelavka, katere punčka je navdušena nad zbirko, zato sem poskusila še enkrat. Sin je v novem poskusu slikanice nemudoma sprejel za svoje, zato ta izkušnja dokazuje, kako pomembno je, da isto knjigo otroku ponudimo večkrat, saj je to, kakšna se mu bo zdela, odvisno od mnogih dejavnikov – od njegovih zanimanj, starosti, zmožnosti pozornosti in poslušanja, razpoloženja …
Max Velthuijs, nizozemski slikar, ilustrator in pisec, je s knjigami o Žabcu navdušil v osemdesetih letih, pri nas pa s prevodi desetletje pozneje. O krasnem žabjem liku, ki ga je ustvaril, je povedal: “Narisati Žabca ni bilo tako zapleteno. Toda kako narisati zaljubljenega Žabca? Ali prestrašnega? … Ko od staršev in otrok slišim, kako radi imajo Žabca in njegove prijatelje, sem prevzet od veselja in občutka, da sem nekaj dosegel. In če me vprašate, kako mi je uspelo, moram na to vprašanje odgovoriti s preprostim – ne vem.” (iz angleščine prevedla Nina Prešern, vir)
Žabec je prav zakon. Jaz sem našega Žabca kupila na Poljskem in jo Hčerki brala ko je bila stara manj kot 2 leti. To ena izmed prvih knjig, ki sva zares brala (ne pa samo gledali:). Zelo mi je žal, da so bile na Poljskem izdane samo 2 zgodbici… pa to še tako dolgo nazaj, da tiste druge ne moremo več dobiti… Hčerka pa želi brati knjige samo v Poljščini zato vsaj zaenkrat več Žabcev ne prihaja v poštev…:-/