Ko sem si na lanskem knjižnem sejmu slučajno ogledala slikanico Telo, sem pomislila, da bi sinova zbirka, v kateri prevladujejo pravljice, bila še boljša z bolj poljudnim čtivom. Poleg tega je ta knjiga polna zavihkov, kar pomeni nekaj minut sinove boljše osredotočenosti in samostojnega druženja s knjigo. Naročila sem jo enemu od dedkov Mrazov (jap, več jih je – niste vedeli?) in darilo se je izkazalo za dobro idejo.
2. Zavihki – mlajši otroci jih obožujejo in pod njimi so res zanimive in zabavne reči. Tudi strašljive – sin si ilustracijo z mišicami na telesu ogleduje zelo previdno.
3. Tema je ravno prav podrobno obdelana za predšolskega otroka (z mlajšim si ogledujemo ilustracije, starejšemu prebiramo besedilo), ki v slikanici izve, kaj se zgodi, ko nas na bazenu zebe, kam iz ust potuje najljubši piškot, kje se skriva nov dojenček, ki kmalu prihaja v družino, kakšne so bistvene telesne razlike med spoloma, iz česa je sestavljeno uho (in kje je tisti nesrečni bobnič, ki našemu otroku tako rad poči?!) ter drugo …