V še svežih Ženičkah in stričkih za daljnimi grički pritegneta dve bistveni stvari vsake za otroka in odraslega prepričljive slikanice. Prva so odlične ilustracije akademske slikarke Daše Simčič. Njeno barvito delo sem pred leti občudovala tudi v Pavčkovi pesnitvi Nina. Druga odlika te slikanice je tema, ki je v slovenskem prostoru v tej obliki za najmlajše občinstvo še nisem zasledila – vedenje ljudi na spletu, točneje objava fotografij in posnetkov na družabnih omrežjih.
Spletni profili so naša realnost in prihodnost. V marsikaterem pogledu družabna omrežja niso izboljšala le našega prostega časa, navezovanja in vzdrževanja stikov, ampak so razširila možnosti našega učenja in dela. A ljudje na spletu izgubljamo kompas, predvsem ko mešamo zasebno in javno. Na to v lični slikanici opomni Nina Jelen, ki je z idejo prepričala tudi na natečaju informacijske pooblaščenke za najboljšo učno uro na temo varstva zasebnosti in osebnih podatkov.
 |
| Ilustracije Daše Simčič |
Zgodbo je avtorica postavila, ironično, v tradicionalen svet, nekam za na videz zakotne gričke. Simčičeva je na glavah žensk narisala vzorčaste rutke in na prsih moških pletene puloverje, otroci so rdečelični, hiške nizke in v gručah, okrog je narava. Ljudje živijo mirno, se družijo, delajo … Tu in tam si kot vsak, ki je krvav pod kožo, vrtajo po nosu, prdijo, se nerodno vrtijo v krogu in padajo. Nič takega, dokler teh prizorov nekdo ne posname in jih objavi na spletu. Nekaterim so nerodni in packasti prebivalci malega kraja všeč, drugi začnejo pljuvati po njih, se dvigovati nadnje in kazati s prstom … Tretje daje firbec pa grejo v ta idilični kraj in jih zalezujejo s posmehom na ustih. Prebivalcem taka pozornost nič kaj ne godi, slava terja tudi davek, zato se umaknejo, zaprejo vrata, ne zaupajo več tujcem in bojijo se kamer. Dogodka nikoli ne pozabijo. Meje zastavijo ožje in višje, branijo jih ostreje kot prej.
Rime Jelenove sprožajo smeh, ki je najlažja pot do zanimanja otrok in mladih za sicer resnejšo temo. S to slikanico zlahka začnete druženje s starejšo skupino v vrtcu ali šolsko uro v osnovni in srednji šoli. Po branju se od knjige umaknite samo toliko, da boste zmogli kritično pogledati na svoje vedenje na spletu.
Vzgojitelji, učitelji in mentorji, tamlade vprašajte:
Na katerih spletnih straneh dnevno sodeluješ in kako?
Katere osebne podatke razkrivaš na teh straneh?
Ali se na spletu počutiš varnega?
Si kdaj imel negativno izkušnjo, povezano s spletom?
Kako se počutiš, ko s svojo sošolko, s katero sediš, celo leto ne spregovoriš dveh besed, na Facebooku pa o njej izveš tudi to, katere vložke uporablja?
Se s svojim najboljšim prijateljem o najzaupnejših temah pogosteje pogovarjata v živo ali na spletu?
Katera oblika pogovora ti daje več občutka varnosti, pripadnosti in razumevanja?
Kaj ti je na družabnih omrežjih še posebej všeč?
Česa na družabnih omrežjih ne maraš?
Naloge za nadaljevanje druženja s slikanico za tamlade in tastare:
– Poguglaj svoje ime in priimek ter preglej zadetke. Presodi, ali je kateri sporen za tvoje starše, tvojo (bodočo) kariero, poklic, partnerja ali zgolj zate samega, tistega iz prihodnosti, zrelejšega, bolj modrega (takšen nameravaš postati, kajne?).
– Preglej nastavitve zasebnosti na svojem spletnem profilu in jih posodobi.
– Preglej listo svojih prijateljev in sledilcev na družabnih omrežjih in jo po potrebi skrajšaj.
– En teden opazuj vedenje svojega najboljšega prijatelja ali mame, očeta, brata, sestre na spletu, nato pa ga kritično ovrednoti.
Ne gre za željo po vrnitvi v tehnološki srednji vek! Gre le za to, da bomo o primernem in varnem vedenju na spletu morali starši in pedagogi razmišljati vse več in več ter mlajšim generacijam vabljivo. Uporabe spleta v šoli in doma ne bomo prepovedali, tudi vsesplošne fobije pred registracijo na katero od spletnih strani ni treba spodbujati, nujno pa se je z mladimi redno odprto pogovarjati o tem, kaj počnejo na spletu, in skrbeti za to, da odrasli, doma in na delovnem mestu, dajemo zgled. Smo tega sposobni in željni?
Slikanica je lahko prvi korak k sistematični vpeljavi te za sedanjost in prihodnost pomembne teme v domove in šole, zato prijazno vabljeni k branju in nakupu Ženičk in stričkov za daljnimi grički.
GDČ. ŽREB: Katero pravilo pri zdravi rabi svetovnega spleta se ti zdi bistveno za prihodnost mladih, ki ga šele spoznavajo? Odgovor zapiši pod to objavo do nedelje, 2. 5. 2021, do polnoči. Nekomu od sodelujočih bom poklonila slikanico Nine Jelen.
Nina Jelen: ŽENIČKE IN STRIČKI ZA DALJNIMI GRIČKI (Ocean, 2017, 15 str., ilustrirala Daša Simčič, 18,99 EUR)
Predstavitev knjige je nastala v sodelovanju z založbo Ocean.
Hm, verjetno, da ne objavljal golih slik. Oz
Jih sploh ne naredi s telefonom. Ne verjemi vsega. Kaj vem, mene res skrbi, kako bo, ko bo sin začel z omrežji.
Meni se zdi predvsem pomembno, da mladim (in sebi) vcepimo v glavo, da pravo življenje še vedno obstaja tukaj in zdaj ter da naj bodo pri rabi svet. spleta kritični do vsega, kar najdejo gor – predvsem do najbolj bleščečih vsebin.
Predvsem, da je resnični svet tu in zdaj in ne na spletu. Splet je le neko orodje. In kar pride na splet tam tudi ostane za zmeraj
Misva praviva svojima otrokoma (8 in 10) : nikoli ne fotografiraj ljudi ki jih ne poznaš, če jih prej ne vprašaš; ne govori (piši) ljudem kar ne želiš da drugi rečejo tebi; fotografije, ki jih pošiljaš preko sms (nekoč splet), naj bodo tiste, ki bi jih tudi prilepil v svoj fotoalbum..
Zaenkrat z možem vztrajava brez otroških spletnih profilov, upam da čimdlje.
Ne verjemi vsega, kar prebereš na spletu. Ne objavljaj stvari, za katere bi ti bilo neprijetno, če bi jih videli odrasli ali tisti, ki niso tvoji prijatelji. Ne navezuj stikov z ljudmi, ki jih ne poznaš, ne privoli v srečanja v živo z neznanci.
Ne objavljaj ničesar, česar nisi pripravljen deliti v osebnem življenju.
Bla. Vse zveni plehko. Težko je.
Uf, si še kar zatiskam oči, ker še nismo tam. Ampak ja, hm, zavedanje zasvojljivosti, premišljene objave, branje s premislekom o verodostojnosti.
Ne objavi, cesar si ne bi upal povedati ali pokazati pred polno najvecjo dvorano, kar si jih lahko zamislis.
In dodala bi se to: vedno se o vsem lahko pogovoris z menoj.
Se mi zdi najbolj pomembno, da se zaveda, da kar objavi na internetu je tam za vedno. Tudi ce izbrise, slika zares “nekje” se ostane.
Pa seveda spletno nasilje in zasvojenost s socialnimi omrezji…
Je kar grozno, ko zacnes premisljevati – bi se najraje vrnila v preteklost, ko vsega tega se ni bilo 🙂
Pozdravljena.
Ker sem sredi tridesetih, so moji fb prijatelji ljudje, ki jih poznam tudi v živo. Da bi dodajala neznance, mi ne pride na pamet, čeprav kdaj tudi znancem ne moreš zaupati. Drugače pa se mi zdi pomembno, da se tudi na spletu obnašamo kot v javnosti, osebno, brez skrivanja pod vzdevkom. Da smo prijazni, vljudni in kulturni, čeprav smo kritični. Psihične zlorabe so lahko usodne.
Mislim da se pr safe.si zasledila da uporabijo prispodobo, ki mi je blizu. Da kar objaviš na spletu je kot tuba paste, ki jo izstisnes – ne moreš potem not nazaj potisnit. Ali, da si predstavljajo da če so pripravljeni objavljeno na spletu tudi dati v OŠ na oglasno desko.
Ne objavi, cesar si ne bi upal povedati ali pokazati pred polno najvecjo dvorano, kar si jih lahko zamislis.
In dodala bi se to: vedno se o vsem lahko pogovoris z menoj.
Najbolj pomembno se mi zdi, da otrok pozna razliko med resničnostjo in spletom. Ne da na spletu nič ni res, le da nima vsaka ‘stvar’ zadaj obraza, vsaj takega, kot ga kaže, ne. In da je zasebnost podcenjena. To knjigo imam ogledano že leta, a ker zaenkrat pasti spleta ne ogrožajo podmladka (predvidevam pa, da ga slej ko prej bodo), bi bil morda zdaj pravi čas za to.
Ne izdajaj osebnih podatkov in ne govori z neznanci.