Vsi smo kdaj brali Agatho (in nekateri smo prebrali skoraj vse, kar je njenega), zadnja leta mnogi opevajo priimek Nesbø (do njega še nisem prišla, a bom), navdušuje Rowlingova pod krinko (Klic kukavice, pobrskaj), jaz pa ploskam Jezeru Tadeja Goloba (kresnik za Svinjske nogice), ki je s kriminalnim romanom opravil v velikem slogu. Krivico bi mu storili, če bi ga podcenjevali samo zato, ker v sebi nosi tisti sitni pridevnik slovenski (krimič).
Tadej Golob briljira na več ravneh romana. Prva je njegov detektiv. Roko na srce, v vseh kriminalkah je to posebno karizmatičen gospod, ki deluje preudarno, zadržano in skrivnostno. Birsa v Jezeru je takšen mož; ravno prav poseben, da si želimo biti njegovi kolegi, in ravno prav možen, da verjamemo v njegov obstoj.
Druga odlika romana so dialogi. Zaradi njih 500 strani Jezera pohrustaš ekspresno (zato se za branje odloči, ko imaš na vidiku več prostega časa). Liki se pogovarjajo v precej verjetnem jeziku, kar se v slovenskih romanih ne posreči zmeraj. To pomeni, da se v Jezeru osebe izražajo knjižno, a nič umetno, lik, tudi če ni omenjen z imenom, zlahka prepoznamo glede na to, kaj govori in kako to stori. Jezik je del karakterizacije Golobovih literarnih oseb, dialogi so pogosto humorni, ironični in, zelo pomembno, avtentični. Golob ima neverjeten smisel za posnemanje živih odnosov med ljudmi različnih poklicev, vlog, sorodstvenih razmerij, starosti …
Kriminalka JEZERO je na seznamu poletnega branja Gdč. knjige #1. TUKAJ si ga oglej.
Tretja odličnost romana je seveda vsebina. Zaplet je izviren, bistveno pa je poudariti, kako odločno in spretno Golob v zgodbo vnaša znanja z raznih področij – mrliški ogled, seciranje trupla, potapljanje, ribarjenje, farmacija, kemija, kakovost vode, izkop posmrtnih ostankov, preiskava mesta zločina, finančno poslovanje … Ne zgreši niti, ko glavno temo, iskanje morilca/-ev, preplete z zakonskimi težavami, alkoholom, odnosi na delovnem mestu, s spolnostjo in z vsem onim, kar diši po ljubezni.
Na koncu Jezera niti ni tako pomembno, kdo je žrtev in kdo morilec (seveda sem od 80. strani naprej sumila napačnega), želimo si namreč še več Birse in njegove posrečene kompanije, želimo si nov zločin, pričakujemo novo službeno pot, novo spletko in, hja, roko na srce, novo kriminalko Tadeja Goloba, Jezero pa je treba nemudoma prevesti (vsaj) v angleščino in ponuditi dobrih kriminalk željnemu svetovnemu ljudstvu. Bralci nikoli ne zahtevamo preveč, kajne?
Tadej Golob: JEZERO (Goga, 2016, 520 str.)
