Ne vem, ali temu, kako ravnaš s svojim telefonom, rečeš zasvojenost, delim pa tvoje spoznanje, da ti raba telefona v zadnjem času prinaša več slabih kot dobrih občutkov. Na podlagi svojih izkušenj predlagam 10 zamisli, kako še naprej vsak dan uporabljati telefon (njegove pozitivne plati uporabe v smislu dela, dosegljivosti, vzdrževanja stikov in organizacije ne zanikam), a na drugačen, bolj umirjen in zares prisoten način. To glede na naš način življenja ni več samoumevno, zato se moramo načrtno odločiti za kaj takega in pri tem vztrajati.
Nesmiselno si je zadati nerealne cilje glede uporabe telefona. Taki so recimo: telefon bom za (ne)določen čas izklopil (in potem ga boš čez pol ure spet vklopil), telefon bom skril (in precej hitro tudi našel), telefon bom utišal (in vseeno osveževal zaslon, če je kaj novega), izklopil bom WI-FI (veš, da WI-FI najde tebe, ne ti njega!), zamenjal bom geslo na FB, ki ga ne bom nikoli uganil (daj no, ne muči se), ali najbolj sanjava ‘rešitev’: telefon bom prodal in ga nikoli več kupil. Odslej boš živel brez telefona?
Prav, če to zmoreš in hočeš, potem je izvedljivo, toda bolje je, da se ne slepiš in si priznaš, da imaš svoj telefon rad, a ta simpatija postaja nevarna. Zato posezi po manj radikalnih idejah in svoj odnos s telefonom preuredi tako, da bo še zmeraj tvoj dnevni pomočnik in vir zabave, ne bo pa tvoj kradljivec časa, pozornosti in notranjega ravnovesja.
1. ČISTILNA AKCIJA
S to metodo se na telefonu znebiš vsega odvečnega. Zdi se ti, da taka akcija ni potrebna, a ko boš zagazil v svoje aplikacije, v njihove nastavitve, ko boš temeljito pregledal svoje spletne profile, pojavljanje na družabnih omrežjih itd., boš ugotovil, da je tam veliko stvari, ki ti vsak dan kradejo pozornost.
Konkretno: Na FB počisti listo prijateljev, izbriši več strani, ki si jih nekoč všečkal, danes pa te ne zanimajo več, premisli, ali res moraš biti član v vseh FB skupinah … Ohrani le tisto, kar je res vredno – to se iz meseca v meseca (ali vsaj iz leta v leto) zelo spreminja, zato je tako posodabljanje nujno. Isto lahko storiš na IG. Kakšen bo učinek? Občuten. Lažje se boš posvetil vsebinam in osebam, ki ti na spletu nekaj pomenijo in dajo, manj boš firbcal.
2. UREJANJE OBVESTIL NA FB IN IG
Nujno se je znebiti odvečnih t. i. ‘notifications’. Nekatera so koristna, ker te obveščajo o pomembnih rečeh, ki bi jih sicer na FB in IG spregledal. Ta zadrži. Ne dovoli pa si, da te telefon o novostih obvešča s svetlobnimi in z zvočnimi signali, niti da vse preusmerja v tvoj e-predal. Vse to je treba dati na OFF, sicer bodo tvoji možgani in roke vsakič odplavali k telefonu. Veš, da to ne bo le dvakrat na dan, ampak bolj dvakrat v 10 minutah. Moteče, zelo moteče!
3. NA TELEFONU LOČI DELO IN PROSTI ČAS
Telefon je super delovni pripomoček! Toda delo se danes zajeda v naš prosti čas, s tem je tudi uporaba telefona nejasna. Najprej tega ne boš opazil, dolgoročno pa boš občutil izredno negativne učinke take prepletenosti dejavnosti. Če je tvoje delo zelo povezano z uporabo telefona, potem si dnevno zastavi delovne naloge, ki jih opravljaš na tak način. Ko jih opraviš, tudi telefona ne potrebuješ več, zato ga umakni.
Konkretno: Od 8.00 do 16.00 redno pregledujem e-pošto, a tega mi ni treba početi še popoldne, zvečer in med vikendi, če takrat ne delam! Seveda, e-sporočila bodo v predal hitela tudi v tem času, a moja naloga je, da sebi in drugim postavim jasno časovno mejo, po kateri imam pravico do tega, da e-predala ne osvežujem. Težko verjameš, toda v e-pošti so le redko zelo nujne stvari, ki jih ne bi mogel opraviti jutri. Za vsak slučaj se s strankami oz. z delodajalcem dogovori, da te v nujnem primeru raje pokličejo, pisnega odgovora pa naj ne pričakujejo.
4. PASTI TELEFONA ZA BLOGERJE
Bloger se mora glede uporabe telefona posebej disciplinirati. Njegovo bloganje se ne zaključi, ko objavi nov prispevek, temveč se razvleče v vsa družabna omrežja, ki jih upravlja in na katerih deli svoje objave. Tam sledi dosegu, všečkom, komentarjem, sporočilom … Ne verjamem, da kateremu blogerju to ni pomembno ali da ga ne zanima, večinoma nas zanima bolj, kot smo si pripravljeni priznati, zato klikamo, posodabljamo, osvežujemo, pozabljamo pa, da tudi blogerju ne gori pod petami.
Konkretno: Naredi časovni razpored, kdaj boš pisal, kdaj objavljal, kdaj objave delil na družabnih omrežjih. Ni nujno, da je vse zacementirano, toda potreben je okvir, kako boš vodil svoj blog. Izkoristi možnost vnaprej pripravljenih/načrtovanih objav (dopušča jih FB, IG le s posebno aplikacijo).
5. TELEFON PUSTI DOMA
Že res, da je, kadar greš od doma, skoraj nujno, da s seboj vzameš tudi telefon, toda kaj se zgodi potem? Greš na obisk, na dvorišče z otrokom, na izlet, k sorodnikom, s prijatelji na pijačo – telefona niti enkrat ne uporabiš za klic, ves čas pa preverjaš e-pošto in FB. Ali ob tem res čutiš le spokojnost in mega občutek večopravilnosti? Menim, da večkrat občutiš tudi zasičenost in razpetost med stvarnostjo in spletom.
Konkretno: Zadnje čase telefon najlažje pustim doma, ko gremo z družino popoldne ali čez vikend od doma. Če gremo vsi trije, en telefon vzame partner, jaz pa svojega načrtno pustim doma. On ima s telefonom odličen odnos, jaz pa slabšega, zato njegov v tem času opravlja svojo primarno funkcijo (nujni klici), moj pa ne moti našega skupnega časa. Telefon pustim doma tudi, kadar se s tamalim za krajši čas sama odpraviva po soseski. V primeru nujnega klica bi prosila koga od mimoidočih, da mi posodi svoj telefon.
6. NA VIDEZ NEDOLŽNI KLEPETI
Med opravki, tako doma kot v službi, te pogosto zmotijo na videz nedolžni klepeti na družabnih omrežjih. Primer: kolegica na FB napiše ‘Joj, utrujena sem’, ti ji nemudoma vrneš ‘Jaaaa, jaz tudi’, a ne ostane pri tem. Zaženeta dolgo izmenjavo vsega mogočega, tipkata kot nori. Po eni strani vaju tak klepet sprošča, po drugi pa sta obe istočasno vpeti še v kakšna druga opravila (kuhanje kosila, opravki na pošti, hoja od službe do doma), ki se jim sploh ne posvečata. Zares se ne moreta na tak način posvetiti niti druga drugi.
Konkretno: Ne odpiraj novih sporočil na FB takoj, ko jih opaziš, ker s tem takoj dobiš občutek, da moraš (želiš?) takoj odgovoriti nanje. Če sta čas in prostor primerna za odgovor, izvoli, pogosto pa nista, zato sporočilo odpri šele, ko bo tudi za odgovor več možnosti. Še radikalnejši ukrep: kolegom, s katerimi redno opravljaš take na videz nedolžne pogovore, ki ti kradejo pozornost in čas, povej, v kakšni dolgoročni stiski se znajdeš zaradi tega. Najdite primernejšo obliko sporazumevanja.
7. DOLOČI RDEČE CONE UPORABE TELEFONA
Premisli, kam po tvojem mnenju telefon res ne spada? Moji NE-ji telefonu, t. i. rdeče cone, so lahko drugačni tvojim, bistveno pa je, da jih izrečeva in živiva, sicer se bo telefon razpasel čez vse minute dneva. Jaz si tega ne želim, pa ti?
Konkretno: Telefona ne uporabljam v avtomobilu (to je tudi zakonsko prepovedano, a priznam, tudi jaz sem se že ujela, kako osvežujem strani med čakanjem na zeleno luč). Trudim se, da ga vse manj uporabljam na sovoznikovem sedežu in se takrat pogovarjam z voznikom ali gledam okolico. Telefonu se je pametno odreči pri obrokih (telefon je kot eden od motilcev prehranjevanja omenjen tudi v knjigi Zakaj diete ne delujejo?!) in ob organiziranem druženju s partnerjem in prijatelji – najboljša motivacija: predstavljaj si, da se s partnerjem po dolgem času krasno zabavata, on pa ob prvem trenutku tišine iz žepa izvleče telefon. Ponoriš, kajne? Torej tudi ti ne počni tega. Opažam še eno prozorno stvar: zelo blagodejno je, kadar telefona ne pregledujem tik pred spanjem. Ni pa tako lahko!
8. SIVE CONE UPORABE TELEFONA
To so področja vsakdana, od koder telefona nimaš namena grobo izganjati, vidiš pa potencial za to, da bi ga v opisanih situacijah uporabljal redkeje.
Konkretno: Moje sive cone so skupinski obiski (večja skupina ljudi, kjer nisi osredotočen samo na enega, hitro se oddaljiš, umakneš/skriješ v telefon), kjer bom uporabo svojega telefona zavestno omejila, ne pa prepovedala, in vožnja z avtobusom. Zadnjega ne vidim kot najhujšo telefonsko razvado – včasih na telefonu v 20 minutah vožnje uredim vse tisto, kar bi sicer morala pozneje doma ali v službi. Problem je očitnejši le, ko nov krog klikanja začnem doma, čeprav sem vse pregledala že na busu.
9. VSI GREŠIMO, TUDI JAZ IN TI
Nekateri kadijo. Jaz ne. Nekateri pojejo celo Milko in se sprostijo. Jaz ne. Nekateri športajo do onemoglosti. Jaz ne. Vsi občasno grešimo, se sproščamo na bolj ali manj konstruktivne načine, pogosto na manj delujoče, to vemo in čutimo v telesu ter v glavi. A nadaljujemo. V 21. stoletju so vir take pregrehe tudi telefoni, zato je do sebe dobro ohraniti nekaj razumevanja.
Konkretno: Prav, veliko časa posvetim telefonu, pogosto me tako brskanje sprosti, toda pazi – meja, do katere je ta sprostitev še vidna, je tanka, zato na svojo uporabo telefona poglej znova in znova, da se zabava ne spremeni v vir stalnega fizičnega in miselnega nemira. Tisto je greh neželene sorte.
10. PREPOZNAJ IN SPREJMI SVOJE TELEFONSKE CIKLE
Ženskam bo ta metoda znana. Tam po 25. letu je večini postalo jasno, da menstrualni ciklus ni izmišljotina, ampak nekaj, kar iz meseca v mesec občutimo podobno, ne pa iz tedna v teden kot isto. Tako kot si okoli ovulacije zabavna, sproščena, močna in samozavestna, si pred menstruacijo sitna, šibka, napeta in razdražljiva. Teh stanj ne moreš v nedogled zatirati, spreminjati in usmerjati po svoje, temveč se jim je dobro prepuščati, jih sprejemati in znati začutiti bistveno – prehodna so. PMS bo minil in ti boš spet kul. Prišel bo nov val in prinesel bo nove občutke. Podobno lahko opaziš glede uporabe telefona. Ne trdim, da je ta povezana z menstrualnim ciklusom (bilo bi pa vredno raziskati), toda prepoznaš lahko vzorec uporabe svojega telefona.
Konkretno: Pride teden, ko zelo pogosto uporabljam telefon in se mi zdi to nemoteče, združljivo z drugimi načini zabave in dela. Pridejo pa dnevi, ko isto količino časa, preživetega ob telefonu, občutim in vidim kot velik problem, ker iz mene srka energijo, osredotočenost in mir. Kadar zaradi telefona občutim največ napetosti, nervoze, neučakanosti, želje po kontroli in potrditvi, se običajno tako zgrozim nad temi občutki, da se mi telefon upre. Ne gre za zavestno odločitev, saj po vrhuncu nenehne pripetosti na telefon naravno izgubim zanimanje zanj in se za nekaj dni umaknem. Taki umiki so najučinkovitejši. Prinašajo spoznanja o tem, zakaj potrebujem telefon, kaj mi omogoča, k čemu me spodbuja, kako se počutim, ko ga nimam ob sebi, kakšno je razmerje med svetom V telefonu in onim onstran njega … V taki fazi sem sposobna napisati 10 zamisli za mirnejšo uporabo telefona, haha.
Gospodični knjigi sledi mirno in radostno tudi na FB in IG.
Drugi knjižni namigi: O zasvojenosti z digitalno tehnologijo govori mladinski roman Neli K. Filipić, Povej mi po resnici. Resno sporočilo o pasteh vedenja na spletu podajo hudomušne rime Nine Jelen v slikanici Ženičke in strički za daljnimi grički.
