Kaj vprašaš mamo treh fantov? A so kaj divji? Se kaj ravsajo? So kdaj pri miru? Morda tiho? Delajo domače naloge? Pospravljajo? Na vse to Tina Deu odgovarja v obliki suverenih razmišljanj, rojenih na terenu, zato je njen blog Tina in fantje fino in prepričljivo spletno čtivo. Kako pa kaj fantje in knjige?
Gdč. knjiga je vprašala: Mnogim v otroštvu navdušenemim bralcem knjige zasmrdijo, ko se z njimi srečajo v šoli, ko nehajo brati s starši, ko se zgodijo spisi, domača branja ipd. (to potrjujejo tudi raziskave). Razlike naj bi obstajale tudi med spoloma. Osnovnošolski fantje naj bi gojili manj zanimanja za branje kot dekleta, zato me zanima, kaj ste glede tega ob vstopu v šolo opazili pri svojih sinovih?
Tina Deu je povedala: “Mojim trem sinovom branje ne smrdi, koliko komu diši, je pa odvisno od njihovega značaja in tudi od tega, v katerem obdobju so. Zelo različni bralci so, ampak če jim daš na izbiro knjigo ali računalniško igrico, se bodo vsi trije odločili za slednjo. Po mojem interes za branje danes najbolj ogroža digitalni svet, v katerem smo se znašli, ne pa izbor knjig, ki ga določijo v šoli ali kaj drugega. Če je računalnik ves čas na voljo, otroci berejo manj, kot bi sicer. Njihova bralna kondicija je slaba, zato se še težje prebijejo skozi (zahtevnejše) knjige, ki jih za domače branje dobijo v šoli. Starši bi se morali težave, da otroci vedno manj berejo, lotiti drugače, ne pa da učiteljem očitamo, da so izbrali prezahtevne knjige, ki nikogar ne zanimajo. Iz izkušenj lahko povem, da so se v šolah že zelo prilagodili razmeram – predpisane so precej bolj berljive knjige od tistih, ki sem jih morala prebirati jaz, ko sem hodila v osnovno šolo, kar prej pripomore k interesu za branje, kot pa da bi ga zmanjševalo. Ker Skrivni dnevnik Jadrana Krta je res zabavna knjiga in nič čudnega ni, če ob njej pomisliš, da bi prebral še kakšno podobno. Sicer pa mislim, da ljubezen do branja otroci prinesejo od doma. Če jo negujemo starši (najprej svojo in preko nje tudi njihovo), je ne more resno ogroziti še tako ‘dolgočasna’ knjiga’.”
Tina in fantje so tudi na FB.
V rubriki Gdč. ideja postavim vprašanje ali dve tistim blogerjem, ki jih zelo rada berem, in za katere vem, da mi lahko o knjigah povejo veliko spodbudnega. Upam, da s tem kaj dobrega sporočijo tudi vam, bralcem Gospodične knjige. Naslednji v rubriki bo blog Žogice in kravate.
