LASTNO ŽIVLJENJE

Lastno življenje je komunikativna, družbenoaktivna in pomembna drobna knjiga, v kateri Manca G. Renko piše o ženski, ki je iskala pot, Samira Kentrić pa postopoma izriše njen cilj – osvoboditev.

Najprej sem knjigi želela očitati dve stvari. Kar iskreno: prvo razočaranje je bil format knjige. Na podlagi fotografij na spletu sem pričakovala, da bo knjiga debelejša in manjša. Sprva nisem točno vedela, ali mi je to, kar držim v rokah, sploh všeč.

Druga stvar, ki sem jo želela navreči kot opazko razočarane bralke, je podatkovnost knjige – glede na prebrane predstavitve sem pričakovala znanstven pregled življenja in dela slovenske pisateljice Zofke Kveder. Obetala sem si izčrpno dopolnitev svojega znanja.

Je moj prvi očitek knjigi sploh bistven? Format knjige pač ni takšen, kot sem si ga spontano zamislila v svoji glavi. Naj ga ocenim znova takega, kot je. Ali deluje? Je priročen? Trajen, kakovosten? Je knjiga lična? Da, vse to drži in nimamo ji ničesar očitati. Izpostaviti gre likovno podobo, ki je izrazito svojstvena, na nekaterih mestih provokativna, a nikoli čez rob ali le zato, da bi kričala: ‘Poglej me, izzivam zaradi izzivanja samega!‘ V knjigi je nekaj zelo dobrih portretov Zofke Kveder, v katerih je ilustratorka Samira Kentrić razločno nakazala upor, nekonvencionalnost in (ne)moč pisateljice iz obdobja slovenske moderne, ko so, in to nam ostane iz šole, blesteli in peli (pa tudi trpeli) Cankar, Župančič, Kette in Murn.

Zmorem tudi na svoj drugi očitek Lastnemu življenju, torej da delo ni znanstveno, pogledati z drugačnega zornega kota? Poskusim. Mogoče nekdo, ki je o pisateljici že kdaj slišal, bral in študiral, res ne izve veliko novega, toda v Lastnem življenju je nekaj za bralca zelo svežega – pripovedovalka. Manca G. Renko spregovori zelo neposredno, bralcu že na prvih straneh zastavlja mnoga (retorična) vprašanja in ga spodbuja k dvojemu – obrni stran in vztrajaj do konca knjige, izplačalo se bo! Ob tem nagovarja predvsem mlade, učence in dijake, kar je spreten način, kako ohranjati njihovo pozornost. In še: pripovedovalka vabi k vživljanju v Zofko Kveder in v njen čas, začetek 20. stoletja. Daj, še enkrat premisli o razlikah med spoloma, ki so se takrat kazale zelo intenzivno, morda drugače, morda pa celo podobno kot danes. Poskusi se vživeti v njene želje in ideje, prepreke, s katerimi se je soočala takrat. Bi se tudi danes? Poskusi razumeti, kakšne so bile posledice izbire njenega življenjskega sloga zanjo osebno, za slovensko književnost na splošno in za sleherne ženske, ki jih danes poznaš tudi sam – tvojo mater, babico, teto, sestro, prijateljico …

Pedagoški namig: Knjigo je smiselno uporabiti pri pouku slovenščine, vidim jo tudi pri zgodovini in sociologiji. V osnovni šoli je lahko navedena kot vir za najbolj radovedne učence ali kot gradivo za raziskovalne naloge, v srednji šoli pa je Zofkina zbirka črtic Misterij žene izbirno besedilo v učnem načrtu za 3. letnik slovenskih gimnazij. Odlomek v berilu predstavlja tematski odmik od drugih šolskih besedil, zato dijake večinoma pritegne, prav tako gre za eno redkih slovenskih avtoric, katere literarno delo je sploh v učnem načrtu, zato se mi zdi prav, da ga profesorji vsako leto znova namenoma izbiramo in izpostavljamo, da bi dijakom pokazali na nesamoumevnost položaja pisateljice v množici takrat pišočih moških. V tem smislu lahko pri pouku odlomke iz Lastnega življenja uporabimo kot uvodno motivacijo ali predstavimo slikovno gradivo Samire Kentrić.

O zbirki Lastno življenje in sta se nedavno v oddaji Zgoraj brez pogovarjali Manca G. Renko in Miša Molk. Posnetek si je mogoče ogledati tukaj.

Ob tem naj povabim k branju še ene slovenske pisateljice, veliko manj ali sploh neizpostavljene v primerjavi z Zofko, Milene Mohorič namreč. V svoji diplomi sem raziskovala ženske like v njenem pripovedništvu, vam pa v branje priporočam zbirko kratke proze z naslovom Zgodbe iz tridesetih let.

Manca G. Renko: LASTNO ŽIVLJENJE: srečanje z Zofko Kveder (Beletrina, 2017, 60 str., ilustrirala Samira Kentrić)

Facebook

Print

Email

Twitter