Sanja piše z montessori didaktičnim materialom najbolj napolnjen slovenski blog. Tisto, kar še posebej cenim pri njeni večletni blogerski vztrajnosti, je odločitev za ohranjanje svoje in družinske zasebnosti. Njeni otroci so na spletu P, D in R, njihovih obrazov ne vidimo, Žogicam in kravatam pa zaradi tega nič ne manjka, saj je v ospredje bloga postavila številne zamisli za ustvarjalno in poučno druženje z najmlajšimi in njihove odzive nanje. Blog lahko preživi tudi brez večjega osebnega izpostavljanja! (Za tako spletno življenje sem se odločila tudi jaz.)
Gdč. knjiga je vprašala: Na svojem blogu že leta kažeš, da si odlična poznavalka montessori pedagogike, ki temelji na materialih in otrokovi ustvarjalnosti. Kakšen je odnos te pedagogike do branja otroških knjig in kako berete (ali ne) pri vas doma?
Sanja je povedala: “O odnosu pedagogike montessori do branja ogromno pove že skrbno načrtovano in pripravljeno okolje. V bralnem kotičku, ki je del montessori okolja, je udoben stol ali blazina. Knjige v kotičku so na različnih poličkah pregledno razporejene tako, da lahko otrok vidi naslovnice in lažje izbira. Poličke niso nikoli prepolne, saj odrasli knjige redno menjajo glede na trenutni interes in potrebe otroka. Knjige za najmlajše otroke, tam do petega, šestega leta (oziroma odvisno od posameznega otroka), se izogibajo fantaziji, saj se otrok v tem obdobju šele spoznava s svetom in neredko težje razlikuje med domišljijskim svetom (odraslih) in realnostjo. Pri nas doma je zelo podobno, čeprav ob treh otrocih ne uspeva vedno. Trenutno beremo veliko manj, kot bi želela, potrebe in želje skoraj 2-, 4- in 6-letnika so včasih povsem izključujoče, obvezno pa vsak dan beremo vsaj pred spanjem. Priznam, neredko čez dan lovimo minutke za to ali ono knjigo, včasih v kopalnici, včasih med mojo kavo, kdaj pa tudi med obuvanjem in oblačenjem v vrtcu, sta pa starejša dva hvaležna za vsako besedo, ki jo uspem prebrati, preden dejavnost sabotira najmlajši.”
Žogice in kravate so tudi na FB in IG.
V rubriki Gdč. ideja postavim vprašanje ali dve tistim blogerjem, ki jih zelo rada berem, in za katere vem, da mi lahko o knjigah povejo veliko spodbudnega. Upam, da s tem kaj dobrega sporočijo tudi vam, bralcem Gospodične knjige.
