YARDEN

Yarden je bridek roman o toplem človeku, ki se odvija v mrzlem delu Evrope, na Švedskem. Je to nezdružljivo s tem, da ga ponujam v branje tudi na svojem letošnjem poletnem knjižnem seznamu? Ne, poletje naj le nemoteno greje od zunaj, v svetu bralca in pripovedovalca pa je poletje le še en letni čas več, čas, ki ga lirična pripoved težkega človekovega odkrivanja resničnosti obogati in za trenutek ustavi.

Kratki roman Yarden ni lahko branje. Zahteva več pozornosti bralca, ki se obrestuje z veliko dolgoročnega premišljevanja o zapisanem. Gre za avtobiografsko pripoved o moškem srednjih let, ki retrospektivno razkriva svoje boleče otroštvo, polno pomanjkanja, patoloških družinskih odnosov in skrhanega odnosa do samega sebe, svojega telesa in uma. Kako naj zaceli svoje rane, da teh bolečin ne bi prenesel tudi na naslednji rod?

“Očetje jedo grenko grozdje in lica njihovih otrok bodo zato boleča.”

Mislil je, da bo življenje po lekcijah in odsluženih grehih končno skrilo svoje krvoločne zobe, da bo obveljala pravičnost, da bo naposled le tudi zanj uresničeno tisto noro reklo o enakosti, o bratstvu, o svobodi … Ne bo se izšlo. Pripovedovalec z izbranimi in močno premišljenimi stavki izpoveduje svoje začudenje nad stvarnostjo. Je resigniran posameznik, moški, v katerem zmanjkuje goriva, delavec brez ekonomske varnosti, človek, ki si skuša dostojanstvo povrniti z delom, a mu ga prav to, delo namreč, dan za dnem odvzema. Naj se potolaži z mislijo, da ni edini, ki v temi odhaja delat, ogroža svoje zdravje, se podreja nadrejenim, trepeta za plačilo, tekmuje za prevlado med kolegi, si odmerja živež? Naj prikima sistemu, ki se tako norčuje iz poštenega človeka, željnega poštenega plačila in poštenih namer?

“Za tistim, ki se noče skloniti, vedno stoji nekdo, ki se prikloni.”

Yarden je družbeni roman o najeti delovni sili, ki ne pozna bolniškega staleža, dopusta, plačanih nadur, regresa in drugega. Godi se v švedskem pristanišču, od koder hlad zaveje silno močno. Lahko se pretvarjamo, da je ta hlad tuj, njihov, naš, slovenski, pa niti malo. A temu ne moremo verjeti.


Kristian Lundberg: YARDEN (Založba Goga, 2016, 128 str., prevedla Danni Stražar)

KOMENTARJI

  1. […] Yarden (K. Lundberg) | Hiša (I. Djilas) | Genialna prijateljica (E. Ferrante) | Figa (G. Vojnović) | […]

Dodaj odgovor