Sinkova knjižna polica ima štiri navpične oddelke, v katerih je več kot 90 knjig. O moj bog?! Ne, bog nima ničesar s tem, postavili smo jo ljudje. Izvolite pokukati na vsako od polic. Red ni naključen. Zanj se brez večjega napora redno trudiva oba s tamalim.
POLICA ZA LAHKO NOČ IN PRIHODNOST
Na najvišji polici so shranjene sinove slikanice, ki jih prebirava zvečer pred spanjem – vsaj dve ali tri pridejo na vrsto. Te knjige vidim kot zelo uporabne tudi v prihodnosti, ko bo tamali postal samostojni bralec. Takrat mu bodo bralne začetke omogočile prav slikanice, katerih vsebino že dolgo odlično pozna, zato bosta suverenost in motivacija pri branju lahko večji.
Med njegovimi najljubšimi na tej polici so Dedkov otok, Ernest in Tinka sta izgubila Simona, Črni pes, Deček in hiša in O miški, ki je zbirala pogum.
POLICA ZA HEC IN MOŽGANE
Knjige na tej polici so večjega in vzdržljivejšega formata, veliko jih ima zavihke. Gre za t. i. iskalnice, igroknjige in didaktične knjige, tudi poljudno znanstvene slikanice. Občasno jih bereva pred spanjem, še največkrat pa čez dan ali v avtu.
Sinkove najljubše so: Moja velika iskalnica, Pri zdravniku, Telo in Zgodbe iz želodjega gozda.
POLICA ‘TO ŠE IN SPAT!’
Na tej polici so knjige, ki bodo kmalu naredile mesto novim. To so preproste slikanice, pogosto tudi kartonke, ki jih je sin najraje prebiral okoli 2. leta. Zanimanje zanje ni več vsakodnevno, a jih zaenkrat ne želi odstraniti, jaz pa jih vidim kot možnost za občasno hitro večerno branje po logiki ‘To še in spat!’. Kadar se zvečer še obira in želi, da mu preberem še peto dolgo slikanico, časa in volje za to pa nimam več, mu dovolim, da izbere krajšo zgodbico, recimo Rok si sam umije zobke, Hiša duhov in Piki gre na zabavo.
Njegovi najljubši sta Strahci na večerji in Operacija Strahec.
POLICA KNJIŽNIČNIH ZAKLADOV
Najnižja polica v regalu je namenjena shranjevanju knjig, ki si jih s sinom izposodiva v knjižnici. Zaradi stiske s prostorom so tu trenutno tudi tri obsežnejše zbirke: čudovite Čoharije, Čudežni vrt z ilustracijami Jelke Reichman, Pravljični cvet s podobami Marjance Jemec Božič ter lutka Piki z največjo močjo avtoritete v naši družini.
Sinko trenutno najbolj uživa ob branju izposojenih Ššš, imamo načrt!, Najprisrčnejši velikan, Poredni Petit in Danes nočem videti nikogar več.
Želim si, da bi sinova knjižna polica izkazovala čim več kakovosti in skrbne izbranosti. Pazim, da se tam znajdejo knjige, ki niso le razstavni predmeti, kaj šele bahavi pokazatelji neke kvazi družinske intelektualnosti, ki bi jo radi prisesali še otroku, temveč mora knjiga, tudi otroška, presegati pozerstvo. Kako? Tako, da jo otroku redno bereš. Več o tem, kako izbiram knjige za sinka, in ali res vse kupim sama, boš na Gospodični knjigi lahko prebral že kmalu.
Gdč. knjigi bodi na sledi na Facebooku, še več iz zaodrja pa je na Instagramu. Hvala, ker spremljaš moj blog!
[…] ki bi glede na moj okus za ilustracije šla gladko mimo sinove knjižne police, pa na srečo ni, ima naslov Jaz sem najmočnejši. Postala je ena od pravljic, ki jo mlademu […]