Darilo je otroška slikanica brez besedila. Kot taka otroku ponudi več potencialnih zgodb z za sodoben čas zelo pomembnim vzgojnim sporočilom: darilo ni nujno tisto, kar dobimo v roke za rojstni dan, ni vedno vredno več deset evrov in ni zmeraj iz plastike. A darilo prav vedno razveseli!
Slikanica Andreje Gregorič se začne z ilustracijo nerazpoložene deklice. O razlogih za njeno mrkost lahko le ugibamo, prav tako o njenem imenu (na zadnji platnici je namig, da gre za Mimi, a ime lahko po želji spremenite). Nadaljevanje slikanice je razgibano. Deklica se sprehaja skozi mesto, v katerem lahko opazujemo stavbe in ljudi, premišljujemo o njeni poti in mimoidočih, s katerimi se zapleta v pogovore in/ali izmenjavo predmetov. Ugibamo o tem, kaj na obrazu te deklice se iz ilustracije v ilustracijo spreminja in kje neki je darilo, omenjeno v naslovu knjige.
BEREM SINKU: Moj sobralec (4 leta), samostojnih interpretacij ob slikanici brez besedila še ne želi oblikovati, zato ga k aktivnemu branju Darila spodbujam posredno. Največkrat začne pri pripovedi sodelovati po prvi tretjini slikanice, ko zastavim izhodišča. Najraje se odziva s krajšimi odgovori na zaprta vprašanja (Kaj je deklica dala dečku?), izogiba pa se odprtim vprašanjem (Zakaj je deklica dala dečku zajčka?). Ob tem še ne čuti popolne prepričanosti v svoje razmišljanje, zato ga spodbujam tako: “Ni pravilnega odgovora. Zelo me zanima, kaj ti misliš. Zagotovo imaš kakšno dobro zamisel.” Včasih se razgovori, včasih pa več pripovedovanja prevzamem jaz.
Priznam, branje slikanic brez besedila mi ni zmeraj v čisto veselje, ker niti za odraslega ni lahka možganska aktivnost, ki bi godila vsak večer pred spanjem. Kadar sem preveč utrujena, tudi domišljija opeša. Od mladih sobralcev pričakujmo podobno, zato jih k aktivnemu branju slikanic spodbujajmo, ko so ga željni, nikakor pa jih k temu ne silimo.
Slikanica Darilo ponuja pomemben premislek otrok in odraslih o tem, kaj je darilo. V tej knjigi to ni nov avto, ni nova torbica in in darilo niso novi uhani. Daril v tej slikanici je več in ne svetijo se zelo jasno. Mogoče se skrivajo v rogljičku, mogoče v soncu, morda v roži, v prvem samostojnem sprehodu skozi mesto, morda v plišastem zajčku, mogoče v zgodbah, ki si jih pripovedujemo?
O tem, kako babicam, dedkom in znancem vljudno ter odločno postaviti mejo pri obdarovanju otroka, sem pisala v #matigovor Se vidimo, a brez daril, prosim. Klikni in preberi, o čem razmišljam.
PEDAGOŠKI NAMIG: Slikanico Darilo uporabite v vrtcu in oblikujete skupinsko zgodbo. Z otroki se pogovorite o tem, kaj so zanje najlepša darila. Spodbudite jih k razmisleku o darilih Mimijine sorte. V prvi triadi osnovne šole slikanico ali njene dele ponudite pri urah ustvarjalnega pisanja. Pri likovnem pouku lahko slikanico uporabite kot primer uporabe mešane tehnike (akril na platnu in kolaž). Koristi lahko tudi učiteljem tujih jezikov – svoje učence, njihova starost ni pomembna, spodbudite, da pisno ali ustno pripovedujejo zgodbo deklice (naslov slikanice lahko zamolčite). Nadgradnja naloge: vsak učenec naj v jeziku, ki se ga uči, interpretira dve strani v knjigi. Skupaj sestavite celoto ali primerjajte, kako je več ljudi interpretiralo isto ilustracijo. Presenečeni boste nad zgodbami, ki bodo nastale.
Andreja Gregorič: DARILO (Založba Zala, 2017, 26 str.)
Darilo je ena od zmagovalk natečaja Mušnica, ki ga je organizirala Založba Zala. Drugo nagrajenko sem na Gospodični knjigi že predstavila, to je (klikni) Srečkov kovček Dunje Jogan.
