Vsa ta nevidna svetloba se mi je od izida naprej vse bolj in bolj odmikala. Večinoma zaradi 500 strani, na katerih se razrašča. Taka količina branja mi v večini primerov predstavlja večji zalogaj. Da mi bo roman v takšno radost in razmislek, si po prvih dvajsetih prebranih straneh nisem upala predstavljati. In potem se je zgodilo.
Vsa ta nevidna svetloba ima več čarov, ki jo delajo za enega od najboljših romanov, ki sem jih prebrala v zadnjih letih. Izjemno všeč mi je dinamika zapisanega, ki valovi med enim in drugim pripovedovalcem, po spolu, prepričanjih in okolju tako različnih, a generacijsko in vsaj v končni zgodovinski in osebni izkušnji zelo podobnih posameznikih. Na dodaten bralni zanos vpliva tudi mešanje pripovednega časa, ki sega od začetka 2. svetovne vojne do samega konca in še dlje, a se pred nami ne odvije v časovnem zaporedju, temveč retrospektivno.
Roman je na poletnem seznamu branja Gdč. knjige #2. Si si ga ogledal tukaj?
Marie-Laure je mila, radovedna, drzna in vztrajna. Njena slepota, ki je fizična, jo dela še močnejšo, še pozornejšo in odločnejšo. Vplivi njenega očeta, strica in njegove gospodinje so izrisani nežno in jasno. Dajejo vedeti, koliko pomenijo pomembni drugi. O tem, v koga odraščaš, nikoli ne odločaš sam.
Na drugi strani Evrope, pa ne tako daleč od male Francozinje, odrašča Werner, inteligenten, spreten, vedoželjen in sanjav fant. Njegova slepota, ki je idejna, ga šibi, zabriše njegova osebna prepričanja, oddalji ga od sestre, internata in prepričanj, v katera je poskušal verjeti kot otrok.
Vsa ta nevidna svetloba me je spomnila na odlično Kradljivko knjig Markusa Zusaka. Si jo prebral? Klik.
Zgodi se vojna. Čeprav je to ena od glavnih tem romana, večkrat prikazana skozi motive obleganja, krvi, smrti, orožja in hrupa letal, ki preletavajo ozemlje, je to roman, ki čas druge svetovne vojne prikaže skoraj pravljično. Tam so ljudje, ki še pomagajo drug drugemu s hrano in drugimi življenjskimi potrebščinami, tam je radio, ki oddaja na skrivaj in govori otrokom, tam so pogumna bitja, ki v kruhu prenašajo skrivna sporočila, tam je vonj oceana, poln polžkov in vlage, in je dragocen kamen, ki bo vse rešil ali do konca pogubil.
Roman temelji na čudežnosti predmetov in čudežnosti ljudi. Srečnega konca vseeno ne prinese vsem literarnim likom, a v bralcu po branju ostane več spodbudnega kot trpkega. Nekateri posamezniki so spregledali. In čeprav oči nikoli ne bomo odprli prav vsi, kaj šele istočasno, berimo, raziskujmo, razmišljajmo in osmišljajmo življenje ob tistih, ki svetlobo vendarle ugledajo in ji sledijo.
Anthony Doerr: VSA TA NEVIDNA SVETLOBA (Mladinska knjiga, 2016, 527 str., prevedla Alenka Moder Saje)
Veš, novost Gdč. knjige so tudi e-novice. Zakaj in kako se naročiti nanje? Poglej.
