Kdo je Albert Einstein, če o njem ne guglamo? Kateri so njegovi glavni dosežki in zakaj naj bi s svojim razmišljanjem in življenjem pritegnil že predšolske otroke? Če o Einsteinu beremo v biografski slikanici Na žarku svetlobe, je na ta vprašanja zelo lahko odgovoriti. Vabim k virtualnemu prelistavanju knjige Celjske Mohorjeve družbe.
Gre za zelo lepo, spretno napisano in lično izrisano slikanico o priznanem znanstveniku, ki je, verjeli ali ne, bil še vse kaj drugega kot genij. Nekoč recimo nenavadno molčeč malček, neustavljivo radoveden učenec, bister študent, vesten delavec in pozornost zbujajoč skuštran mož brez nogavic.
Avtorica slikanice, Jennifer Berne, mladega bralca ne obremenjuje z natančnimi biografskimi podatki o Albertu Einsteinu, temveč jedrnato zaokroži njegovo poklicno pot. V ospredje postavi njegovo človeško edinstvenost. Ta ni bila zmeraj sprejeta in razumljena. Če sta Albertova starša zaskrbljeno opazovala, kako fant pri 3 letih še vedno ni govoril, in sta pravila: ‘Tako drugačen. A tako ljubek.’, pa je šola pokazala več zob. Učitelji so ga že zgodaj okrcali kot motečega učenca, iz katerega ne bo nastalo nič dobrega. Zmotili so se.
Danes, ko premoč v družbi in vsakdanu dobivajo videz, denar in prazne vsebine, je Na žarku svetlobe potrebno branje za predšolske otroke, da bi v njih krepilo drugačne vrednote. Otroci bodo v slikanici opazili kompas, ki ga mali Albert prejme kot eno prvih očetovih daril, videli bodo kopico izrisanih oblačkov nad Albertovo glavo, mladostno in tisto osivelo, razumeli bodo, da so ga v življenju gnale številke, radovednost, učenje, vprašanja, drznost, vztrajnost in delavnost. To so vrednote, ki posamezniku in družbi dajejo več. V slikanici izstopajo številne ilustracije naravnih barv. V njih je nenehno gibanje, tudi sicer vodilo Einsteinovega miselnega toka.
BEREM SINKU: Štiriletnik v tej zgodbi vidi in sliši mnogo abstraktnega, česar v večini otroških knjig ni (enačbe, simboli, fizikalni in astronomski izrazi ipd.). To so stvari, ob katerih tudi sam pokaže več zanimanja, slikanica pa jih predstavi v otroku bolj razumljivi obliki. Poglejte primer opisa enega od pomembnih Einsteinovih odkritij:
“Vse na svetu je iz atomov … celo sladkor in čaj, celo dim in zrak. Celo Albert in ti.”
Ta kratki in komunikativni odstavek izzove izrazito otrokovo čudenje, podobno temu: “Jaz? Pa ti, mami? Tudi ati? Celo babica je iz atomov? Kaj pa K. iz vrtca? Tudi S.? Ta knjiga je iz atomov? Zakaj jih ne vidimo? Jih ati vidi?”
S tamalim, oba sva ljubitelja ohlapnih oblačil, se posebej nasmejeva temu hudomušnemu odlomku iz knjige:
“Albert je celo oblačila izbiral tako, da je v njih laže razmišljal. Najraje je nosil udobne, stare, ponošene jopice in hlače. In čevlje brez nogavic. Govoril je, da mu zdaj, ko je odrasel, ne more nihče ukazovati, naj si obuje nogavice.”
Na žarku svetlobe otroke in odrasle spomni več kot le na E = m x c². Ni nujno, da zares dobro razumemo magnetizem, kvantno fiziko ter vse, kar je burilo Albertovega duha. Pravzaprav je primerno, da sebi in otrokom, ki jim beremo, priznamo, da o teh rečeh morda sploh nimamo pojma (dvigujem roko, popolnoma netalentirana za naravoslovje). A slikanica nam želi sporočiti nekaj drugega, še pomembnejšega: nikoli se ne nehajmo učiti in čuditi, saj bomo le tako občutili polnost življenja, narave in družbe.
Jennifer Berne: NA ŽARKU SVETLOBE (Celjska Mohorjeva družba, 2017, 56 str., ilustriral Vladimir Radunsky, prevedel Niki Neubauer)
Objava je nastala v sodelovanju med Gdč. knjigo in Celjsko Mohorjevo družbo.