To je knjiga, ob kateri sem na zadnjih straneh skoraj izpustila dušo, a površno bi bilo skleniti, da se je nikoli več ne bom dotaknila. O, pa še kako jo bom prebrala znova samo zato, da bi iz nje izpisala še kakšen stavek, si ob ilustracijah zamišljala še več groze in v Conorjevi družinski tragediji prepoznala še več fantove moči.
Sedem minut čez polnoč je čustev polno delo Patricka Nessa, temelječe na osnutku prezgodaj preminule pisateljice Siobhan Dowd (poleti sem tukaj pisala o njeni skrivnostni urbani Uganki Londonskega očesa). O zgodbi tega mladinskega romana ne bom izgubljala preveč besed. Tisti, ki ste jo prebrali, veste, da je nadvse pretresljiva, onih, ki bi knjigo morebiti želeli vzeti v roke (upam, da koga v to prepričam prav s tem zapisom), pa o vsebini ni smiselno preširoko seznanjati. Naj ob branju sproti raste v vaših mislih.
Roman je nagrajen, upodobljen tudi na filmu ter odlično ilustriran. Prav zaradi likovne podobe še toliko bolj izstopa med mladinskim čtivom. Črno-sive ilustracije so strašljive in pomirjujoče hkrati, polne so pretresov in vetra. V njih je vidna rušilna moč človeka in drevesa. Vse to je likovna metafora za razrvano in obupano notranjost 13-letnega Conorja, glavnega lika Sedem minut čez polnoč, ki mora najprej uničiti prehojeno pot, da bi šele nato lahko tlakoval novo.
Sprva nisem bila prepričana, kako bom brala zmes takega realističnega in fantazijskega pisanja. Saj veš, če ti o romanu nekdo pove: ‘V njem je drevo, ki govori’, to ni argument, ki bi v branje prepričal k resničnosti zavezanega bralca. A kakovost te zgodbe je prav v kontrastu med mogočim in nemogočim.
To je knjiga, ki jo lahko bere najstnik, na primer osnovnošolec v zadnji triadi šolanja. V njej bo odkril Conorjeve šolske in medvrstniške stiske, fantovo agresijo in bolečino. Želim si, da bi mladi bralec zmogel prepoznati povezavo med obupom in besom tega dečka, katerega mama izgublja bitko z boleznijo. Predstavljam si, da knjiga ne glede na mladost pripovedovalca ne cilja le na to publiko, temveč lahko v odraslem, ki jo bere, prebudi obilo sočutja, poistovetenja in razumevanja.
Odnos med drevesom, tiso, in človekom je v Sedem minut čez polnoč magičen, neizprosen in odkrit. Skozi bolečino, upor in zanikanje Conor spozna temno resnico o svoji in družinski prihodnosti. V romanu opazujemo pomembno točko fantove vdaje v usodo, sprejetje te in odločitev, da bo, trpka, kot je, vendarle vodila v nekaj, kar naj bi se imenovalo življenje.
Sedem minut čez polnoč v bralca naseli obilo strahu, pomešanega z občudovanjem slehernika, ki zmore v danih okoliščinah opustiti laž in upanje ter sprejeti … resnico. Zdi se kot najtežja stvar na svetu!
PEDAGOŠKI NAMIG: Roman uvrstite v bralne krožke, debatne klube, likovni pouk, šolske literarne dogodke, filmsko vzgojo in drugo. Z njim se bom kot mentorica ukvarjala v letošnjem dijaškem bralnem klubu.
Patrick Ness: SEDEM MINUT ČEZ POLNOČ (Mladinska knjiga, 2013, 214 str., ilustriral Jim Kay, prevedla Ana Ugrinović)
