JAZ SEM NAJMOČNEJŠI

Slikanica, ki bi glede na moj okus za ilustracije šla gladko mimo sinove knjižne police, pa na srečo ni, ima naslov Jaz sem najmočnejši. Postala je ena od pravljic, ki jo mlademu sobralcu zelo rada interpretiram, zato ker ob branju dopušča obilo afnanja, kvazi ustrahovanja in smeha.

Ilustracije v Jaz sem najmočnejši mi niso najbolj po godu. Najmanj me prepričajo barve. A moj 4-letni sobralec, ki to knjigo v rednih intervalih želi prebirati že vsaj eno leto, zgodbo požira in slikanico z veseljem gleda. Treba je priznati, da je največja ilustracija v slikanici izjemno zgovorna: poglejte samovšečnega, oblasti željnega volka, ki se čudi in kriči, ko ugotovi, da mu moči, kakršno si pripisuje sam, vsi ne dovolijo, vsaj mali zmaj ne. Jeza, izrisana na volkovem obrazu, je lahko odličen uvod v pogovor z otrokom (Kakšne so volkove oči? Poglej njegove šape, kaj kaže z njimi? Zakaj se je volk tako razjezil? Kako se drugi počutijo ob tem? Kako pa se ti razjeziš?).

Vsebina slikanice ima več medbesedilnih navezav: otroci bodo v zgodbi prepoznali znane palčke, prašičke in Rdečo kapico. Dialog, v katerem je volk nesramen in vase zagledan, njegovi sogovorniki pa prestrašeni, je mogoče brati zelo dramatično. Ob tem neizmerno uživa tako odrasli kot otrok, ki mu beremo, zato je to pravljica, ki spomni, kako pomembno in blagodejno je, ko se bralec zares vživi v besedilo.

Učinek, ki ga prinaša konec zgodbe, je smeh, poln zadoščenja. Volk le ni najmočnejša žival v gozdu, zmeraj se najde nekdo, ki ga prekaša. Ob slikanici Jaz sem najmočnejši se je dobro vprašati tudi, ali je sploh vredno meriti moči tako, da ob tem nekoga preplašimo, sebe pa dolgoročno osamimo? Kaj nam bo moč, če zaradi nje izgubimo prijatelje? Slikanica spodbuja k prijaznemu sporazumevanju in spoštovanju drugih.

Na posamezni strani ni veliko besedila, največ pet povedi, zato je slikanica primerna za branje mlajšim otrokom, na primer od 2. leta naprej. Po mojem mnenju glede na temo najbolje učinkuje po 3. letu.


Mario Ramos: JAZ SEM NAJMOČNEJŠI (Mladinska knjiga, 2015, 26 str., prevedla Mojca Medvešek)

Dodaj odgovor