Brada je v zadnjih letih hipsterski krik po primarnosti in možatosti, nekaj, kar neguješ s pregrešno dragim gelom in urejaš pri brivcu ali pa z nebritjem le potrjuješ svojo lenobo, ki se kar naenkrat zdi kul. Za otroka, ki svoje lice dnevno prislanja k očetovemu, pa brada v določeni fazi rasti dlačic zelo pika in v drugi hecno boža. Prelistajmo novo slovensko slikanico Kaj se skriva očku v bradi!
To je prva otroška slikanica Boštjana Gorenca – Pižame, tistega gospoda, ki je prevedel Čudo ter še čuda drugih reči, ki jih radi beremo, priskrbel naj knjigo leta 2016, SLOLvenski klasiki 1 (baje pride še dvojka), in še in še reči vleče iz svojega ustvarjalnega rokava.
Kaj se skriva očku v bradi na vsaki drugi strani v štirih rimanih verzih poskuša izzvati čim več odgovorov na naslovno vprašanje. Ob tem, ko se deček s prsti radovedno sprehaja med očetovo košato brado, tam s kančkom domišljije opazi čisto prave škrate, sladoled, speče medvede, lovca, volka, troglavega zmaja in druge.
Kratko besedilo odlično dopolnjujejo tople in podrobne ilustracije Igorja Šinkovca. Prav likovne podobe na zadnjih straneh slikanice potrdijo ljubeč odnos med igrivim dečkom in spečim očetom. Boljši opazovalci ne moremo mimo podobnosti med narisanim in resničnim Pižamo, kar, če to tezo v mislih potrdimo, slikanico dela še bolj intimno. Prav intima, na prvi pogled morda manj izražen motiv, je tista, ki zaokrožuje knjižno celoto, v kateri sledimo telesni bližini, ki se poraja med likoma v drobnih trenutkih, ko se čas za oba vsaj malo ustavi.
Pohvaliti je vredno tudi format novejših slikanic v zbirki Čebelica, ki je kvadratne oblike, ravno prave velikosti in teže, da jo predšolski otrok samostojno pridrži v rokah in jo lista. Priročna pa je tudi za shranjevanje – na knjižni polici, v nahrbtniku ali v avtu. S knjigo (in z brado) naokrog, to ti je življenje!
Boštjan Gorenc – Pižama: KAJ SE SKRIVA OČKU V BRADI (Mladinska knjiga, 2017, 15 str., ilustriral Igor Šinkovec)
Hmm, knjigo si želimo, ker je Gorenčeva, ker dopolnjujemo mamino zbirko Čebelic, ker ima naš atek brado, ker smo jo prelistali in izgleda finofajn (pa še Gospodična jo priporoča) in zato ker je knjiga. Te imajo v našem domu, srcih in glavi posebno mesto. Za njih bi se odrekli tudi kavi, čokoladi in igranju igric na tablici.
Mi bi jo imeli, ker naš 4,5letnik obožuje rime in nasploh slikanice. Ne mine dan/večer brez dobre knjige in vesela sem,da je tako. Naj traja 😊
Ker so knjige (in Pizama) zakon! In ker imamo doma ocka z brado in se velikokrat sprasujemo kaj se skriva v njej 🙂
Knjigo bi si želela za vnukinjo, ki jo potrpežljivo uvajam v skrivnostni svet branja. Prepričana sem, da je knjiga čudovita, saj je Pižama mojster besede-
O knjigi sem že precej slišala in bi se vanjo z veseljem zatopila skupaj s puncama in njunim atijem. Pa da vidimo, če je njun včasih bradati ati kaj podoben očku iz slikanice.
Ker imamo tudi mi atija z brado in doma kup podmladka, ki bi to slikanico z atijem najbrz z veseljem prebirali!
Knjigo bi imeli, ker imamo tudi mi doma atija z brado. Da lahko potem preverimo, kaj se skriva v njegovi bradi :).
Slikanico si želim, ker me rez zanima, kako se je pisanja za otroke lotil B. G. – Pižama in ker že po opisu vidim, da bi bila všeč mojemu bukvožerčku.
Jaaa mi bi jo imeli. Zakaj? Zato ker ima ocka bradoooo 😆 in nas zanima zakaj jo ima. No to zanima nasega 8mesecnika 😀
Tudi mi zelo radi beremo in bi bili zelo veseli te knjige 🙂
Ooo, se potegujem. Ker je Neža vedno polna „zakajev„ in ker pri našem očiju brada pika zaradi lenobe. Pa da vidimo, če bi našli še kakšen dober odgovor.
Kot logopedinji bi mi knjiga fajn prišla kot motivacija za poučevanje glasov, najbolj pa za glas R (bRada-ko se učimo r,je bolje da je na začetku na drugem mestu). Ta knjiga je lahko odlična štartna točka za marsikatero logopedsko dejavnost, ker ustvari otroku cel svet v katerega se lahko zatopi in se vrača vanj tudi takrat, ko je na sprehodu ali doma in dela logopedske vaje 💚
Mi bi jo tudi imeli, čeprav naš očka nima brade. 😉
Mi smo jo že imeli doma, pa mene osebno ni prepričala, posledično pa tudi 2-letniku ni bila najbolj všeč. Konkretnega razloga nimam, saj niti ni tako napačna, mogoče sem jo le ob nepravem času prinesla domov.
Hvaležna sem za knjige, ker so kot čudežni gumb 🙂 – med res glasnim divjanjem otrokoma ponudim branje in takoj izbereta knjige, se oba mirno usedeta na kavč in zbrano poslušata vsako zgodbo. Res čudež! Verjamem, da bi tudi ta knjiga bila naš gumb, ki ga vsakodnevno večkrat pritisnemo. 😀
Mi imamo tudi očija z brado, ki pika in mu tamala (zaenkrat) noče dat lubčka. 🙂 Mogoče pa bo čez kako leto zanimiva.