Otroci – bitja, ki jim pripisujemo neomajno sproščenost in veselje. Po prepričanju mnogih niso nič drugega kot samo naivno srečni, kaj resnično slabega pa je rezervirano le za odrasle. Verjamete temu? Jaz nisem nikoli. Askur, deček iz knjige Angel v soseski, me je spomnil, kako težko kot otrok zaupaš svetu in ljudem v njem. Nič čudnega torej, če si zato ustvariš vzporedno vesolje.
Askurjeve starosti ne moremo natančno določiti, lažje pa sestavimo podobo njegovega bogatega notranjega sveta, o katerem pripoveduje kot o edinem možnem. V njem mrgoli podrobnih fantazijskih podob, zadržanih strahov in razočaranj.
Deček živi z mamo, ki dela v knjižnici, kjer jo rad obišče. Občasno se druži z očetom, ki je pek in pripravlja super torte. Z obema se ima lepo, a najlepše bi bilo, če bi se uresničile njegove najbolj drzne sanjarije o tem, da s staršema živi pod eno streho. Je ljubljen in opažen otrok, a tudi otrok ločenih staršev. Askur skriva obilo bolečine in skrbi, ki jih zaupa le angelu. Je to njegov namišljeni prijatelj? Ne vem, kako brati te dele knjige.
“Kakšna škoda, ko nekaj odhaja in se nikoli več ne vrne.”
Ugibam tudi, kako razumeti enega glavnih motivov v zbirki, volkodlaka/soseda Volka. Predstavljam si ga kot metaforo za vse slabo v ljudeh, kar deček čuti, vidi ali si to samo domišlja. Volkodlak ga plaši, ne želi si ga v svoji bližini. Ali mu je volkodlak v resnici kdaj storil kaj žalega? Islandska pisateljica Kristín Steinsdóttir v zgodbah ponuja le namige, ki jih je mogoče razumeti zelo resno, pa tudi docela nedolžno.
Ali ni vendar v otroštvu slehernega od nas obstajal vsaj en človek, ki ga sicer nismo dobro poznali, pa smo si o njem ustvarili celo vrsto nenavadnih predstav? To so tisti sosedje, ki smo se jim na stopnicah iz neznanega razloga izogibali, tisti strici, o katerih so krožile čudne govorice, tiste tetke, ki so baje kradle otroke, in tako dalje … Kaj je bilo res in kaj le plod otroške domišljije?
Askurjev angel, s katerim se na skrivaj pogovarja, je povsem logična razrešitev volkodlaka, torej vsega tesnega, zaskrbljenega in dvomečega v dečku. Angel teši tudi Askurjevo slabo vest in nemoč glede vrstnikov, ki so pogosto nasilni do njega ali drugih. Fant sicer ve, da bi moral o teh težavah spregovoriti in se nasilnežem upreti, a ne zmore. Pravi:
“Včasih bi najraje skočil na mizo in fantom zavpil, naj druge pustijo pri miru. Rekel bi jim, da so neumni in dolgočasni, toda ne storim ničesar. Le molčim.”
Res verjamete, da so otroci premajhni, preveč brezskrbni in premalo zavedni, da bi občutili globoko žalost, strah in razočaranja? Angel v soseski dokazuje, kako majav in občutljiv je notranji svet otroka na poti k odraščanju, kako težko razume revščino, sprejema ločitev staršev, nova partnerstva staršev, kako sramežljiv in osamljen je v medosebnih odnosih, a tudi tako drugačen, ko končno naleti na prave prijatelje, ter močen, če se zateče v domišljijo.
PEDAGOŠKI NAMIG: Zgodbe si sledijo v kronološkem zaporedju, zato jih je smiselno brati po vrsti. So kratke in pregledno urejene ob izvirnih ilustracijah, zato je Angel v soseski primeren za prve samostojne poskuse branja. V prvih razredih osnovne šole je knjigo mogoče predstaviti tudi po delih, na primer le kot izhodišče za pogovor o določenih temah, kot so ločitev staršev, prihod novega člana v družino, osamljenost, medvrstniško nasilje, sklepanje pravih prijateljstev, strah pred temo in tujci, samopodoba ipd.
GDČ. ŽREB: Kaj prijetnega se je v zadnjem tednu dogodilo v tvoji soseski? Na vprašanje odgovori v komentarju pod to objavo do nedelje, 2. 5. 2021, do polnoči. Nekomu od sodelujočih bom podarila zbirko zgodb Angel v soseski.
Morda je to zgodba o introvertiranem dečku, ki bo na največ razumevanja naletel pri prav takem bralcu. Tak bralec še kako potrebuje točno takšno knjigo, kot je Angel v soseski, zato da bi ob njej spoznal še druge zadržane in plašne duše ter zmogel verjeti v srečne konce, kakršnega je slutiti tudi v Askurjevi sicer pretežno žalostni zgodbi. Ko fant svojega angela slovesno preda mlajšemu bratcu, začuti, da njegovo telo prerašča sedeže avtobusa in se polni s pogumom. Askur odrašča in njegovi strahovi bodo odslej vse manjši, v to iskreno verjamem, a šele zdaj, ko sem svoje najtemnejše demone prerasla tudi sama!
Kristín Steinsdóttir: ANGEL V SOSESKI (Malinc, 2016, 103 str., ilustrirala Halla Sólveig Thorgeirsdóttir, prevedli Tadeja Habicht in Kristina Jurkovič)
Objava je nastala v sodelovanju z založbo Malinc.
V nasi soseski se vedno nekaj dogaja. Vsec mi je, da se s sosedi dobro razumemo, skupaj pijemo kave, nasi otroci se skupaj igrajo in mazejo za dva stroja oblek na dan. 🙂
Sosed je pri košnji trave sredi travnika pustil (nepokošeno) del, kjer rasejo spominčice. ?
Otroci so pobirali polže s ceste, da jih ne bi povozili.
Sosed nam je prinesel sadike malin ?
Sosed je igral klavir 🙂
Koncno smo se domenili, da bomo prvic imeli sosedski piknik 🙂
V sosesko smo preseljeni nedavno. No, leto in pol ne tem naslovu in gradnja pred tem. Morda se komu zdi celo malo bolj “elitna” soseska, ampak je vse kaj drugega. Brez “korole” (= samokolnice) pa tukaj sploh ne gre. No, tak lep utrinek tega tedna, ko sem dirkala iz zgornje v spodnjo ulico po rastline, ki jih je pri nas v primankljaju, pri sosedih v spodnji ulici pa prevec 🙂 Dobila: potonike, hortenzije, gozdne in vrtne jagode in drugo, cemur ne vem botanicnega imena. Hvalezna. In ja, pri nas ne razsaja “korona”, pac pa “korola” 🙂
Prijazen pozdrav in nekaj besed z vsakim sosedom, ki ga srečamo v bloku. Cenim, da niso nestrpni kadar ima otrok kakšen izpad, ali če bolj počasi gremo po stopnicah.