“Pa si ti že kdaj lizal kakšno knjigo?” vprašam, ko po večtedenskem premoru sinku spet prebiram to hudomušno slikanico. “Seveda,” samozavestno doda, “to knjigo sem lizal.” Začudeno povprašam, zakaj neki bi jo lizal, če v naslovu piše, da tega ne sme početi, on pa: “Ja zato … ker je fajn knjiga.” Take knjige se torej liže, onih drugih pa ne. Da veste! Pokukajmo v to tadobro, če vam le želodec da!
Kolikokrat v dnevu otroci slišijo, česa vse naj ne bi počeli, ker je a) nevarno, b) nevarno, c) nevarno … aja, in ž) so za to še premajhni? Seveda jih vleče točno k tistemu, čemur odrasli nasprotujemo, in povleklo jih bo tudi k tej odlični slikanici, ki tako izziva z naslovom. Ne liži je – zakaj neki ne?!
Na začetku nas pozdravi prikupna modra Mimi, mikrob. Želi si izleta, zato bralca prosi, da se dotakne knjige in jo s prstom ponese na svoje zobe. Fuj? Ah, kje. Otrok ob tem pokaže obilo želje po nadaljevanju, spontano pa se navduši še tako čistunski odrasli.
Branje Ne liži te knjige je dinamično in poučno. Otroci začutijo za predšolsko obdobje bistveno značilnost branja knjig: spominja na igro! Branje je zabavno, juhu!
Mimi na poti iz knjige do bralčevih ust, od tam do majice pa vse do popka (kako noro, ko moraš med branjem majico potegniti iz hlač in najti ta skoraj pozabljeni del svojega telesa) spozna prijatelje – roza Rozi, oranžnega Denisa in zelenega Jaka. Vsak od njih je posebna vrsta mikroba. Kakšna, se podučimo na zadnji strani knjige, kjer Mimi, Rozi, Denis in Jaka postanejo nekaj bolj učenega: E.coli, streptokok, gliva in korinebakterija. Mislite, da otroci do sem že omagajo? Nikakor, zdaj se sproži nov plaz njihovih zakajev, 4-letnika recimo zanima, zakaj je papir pod mikroskopom (slike so realne) videti kot … stiropor. Hmm …
Aktivno branje omogoča tudi odlična igroknjiga To je žoga založbe Miš.
Razberemo, da je Mimi izjemno komunikativno bitje (ni čudno, ko pa živi v vedno turbolentnem črevesju), Denis, po drugi strani, deluje kot zelo zdolgočasena gliva, Rozi pa kot ne najbolj inteligentna stvarca. Jaka se radosti, če se telo začne utapljati v znoju, od njega namreč živi. “Vsaj zeleni Jaka uživa, če že jaz ne!” pomislite naslednjič, ko vas bo na pomembnem službenem sestanku oblila hladna in ne tako dišeča zona potu.
PEDAGOŠKI NAMIG: Slikanico Ne liži te knjige je vredno predstaviti v vrtcih in šolah, saj je prepričljiva, jasna, šaljiva ter poučna. Otroci ob njej spoznajo svet, ki ga s prostim očesom sicer ne vidijo, a je bistven za zdravje posameznika in družbe. Mimi, Denis in Jaka spomnijo, kako pomembno je umivanje rok (v vrtcu in šoli še kako koristna reč!), Rozi pa spodbuja k rednemu ščetkanju zob. Učitelj lahko med branjem mikrobe prenaša po svojem telesu, lahko pa se mu pridružijo tudi otroci – izžrebamo enega (ob večkratnem branju se zamenjajo) ali k sodelovanju povabimo prav vse, naj se drenjajo ob knjigi ali sodelujejo z razdalje. Sporočilo slikanice podkrepimo tako, da si po branju vsi otroci umijejo roke in s tem odplaknejo bacile – tudi v knjigah, sploh izposojenih, jih je ogromno, zato jih, ne pozabimo, ne ližemo, četudi nas morda zamika.
KNJIGA KOT DARILO? Si predstavljaš svežega diplomanta mikrobiologije, ki v dar prejme Ne liži te knjige? V nebesih bo. Si zamišljaš kolegico, ki vsak dan obupano drgne kopalnico, ker s prostim očesom vidi vse Denise in Jakce, še tiste, ki jih niti mikroskop ne? Slikanica Ne liži te knjige bo zanjo pravcat življenjski izziv. Da, knjiga je posebno darilo.
Ob spletnem naročilu NE LIŽI TE KNJIGE lahko do petka, 23. februarja, uporabite kodo ‘GDČMIKROB15’, s katero je cena slikanice 15 % nižja. Kodo zapišite v obrazec ‘Naročam’, poštnine ni.
Idan Ben-Barak in Julian Frost: NE LIŽI TE KNJIGE (Miš, 2017, 34 str., prevedla Ema Karo)
Objava je nastala v sodelovanju z založbo Miš.
