ZVEZDE IN MAKOVA ZRNA

V še eno nežno zgodbo iz vsakdana neke deklice sem se zagledala! Najprej zaradi naslovnice z Dorinim profilom, potem zaradi modrine – res je lep odtenek. In ko Zvezde in makova zrna prvič odpreš, začutiš, kako droben, a zgovoren izsek iz načina mišljenja in dojemanja sveta veje iz te slikanice. Še in še razlogov, zakaj ji je z otroki smiselno posvetiti pozornost bi lahko naštela … In jih bom.

Zvezde in makova zrna je kratka slikanica ukrajinskega ustvarjalnega tandema, Romane Romanišin in Andrija Lesiva, ki vodita studio Agrafka (FB, spletna stran). Začne se na bralcu izjemno ljubek način, ki omogoča veliko vživljanja v glavni lik: s predstavitvijo deklice Dore. Na prvih straneh knjige so njen obraz, njena lična rdeča obleka, baretka, njen paž in portreta obeh staršev, matematikov. Morda jabolko res ni moglo pasti daleč od drevesa, morda pa je vse samo naključje – tudi Dora namreč obožuje številke, enačbe, simbole in kar je še tega.

Zdi se, da deklica na vsakem koraku šteje. Razumemo, da si s štetjem pomaga do lahkega spanca, to vendar počnejo mnogi, a Dora ne prešteva ovčic, temveč lamantine, tapirje in kljunaše – živali, ki jih moramo nekateri najprej poguglati, da bi sploh vedeli, kaj roji po glavi te punce.

A Dora šteje tudi na sprehodu – jelke v parku, zidake v grajskem stolpu in kamne ob cesti. Šteje tudi doma – prešteva pike na svoji obleki in bisere na mamini verižici. Vse to se zdi še kar obvladljivo. Stolp, obleka in ogrlica se vendar nekje končajo, s tem pa tudi Dorino štetje. Kaj pa vse drugo, recimo makova zrna, črke v časopisu … zvezde na nebu? Kako naj Dora, vztrajna, radovedna in k redu ter dokončnosti zavezana, prešteje vse te podrobnosti?

Prisluhnite tudi islandskemu dečku Askurju v ANGELU V SOSESKI ter bivšemu teveobsedencu Gašperju v KULTURNI IZMENJAVI. Obe odlični slikanici sta izšli pri založbi Malinc (tukaj si oglejte njihovo širšo knjižno ponudbo).

BEREM SINKU: Moj 4-letni sobralec je slikanico toplo sprejel že ob prvem branju, kar ni čisto samoumeven pojav. Sin se je v Doro hitro vživel in se med branjem čudil vsemu, kar deklica prešteva. Kmalu je vprašal: “Kaj pa bi Dora preštela v moji sobi, če bi prišla na obisk?” Avtomobilčke, dneve na koledarju, razmetana oblačila na postelji, plišaste igračke? Zadnje čase tudi njega zelo zanimajo števila, zato je slikanico spoznal v pravem trenutku. Ob tem, kako dojema številski svet, nas pogosto nasmeji s svojimi prepričanimi ‘Avto vozi 350 na uro’, ‘Spal sem 53 ur’ ali ‘Še doooolgo se bom igral – še 5 minut’. Zelo radoveden je tudi glede vesolja, veliko igre, risb in pogovorov posveti prav tej temi. Ko je Dora želela prešteti vse zvezde na nebu, se je tamali vsevedno oglasil: “Tega pa ne bo mogla narediti, zvezd je nešteto.” A Dora vseeno poskusi.

Prav to, da je zvezd nešteto, gumbe na obleki pa z malo truda že kako prešteješ, Dora najtežje sprejme, kajti ali ni nekaj zelo lepega, če lahko svet obvladamo po svoje, s tem, da vse v stvarnosti preštejemo, poimenujemo, razložimo, razvrstimo, uredimo? Iz te obvladljivosti vendar narašča naš občutek varnosti. Zdi se, da Dora za trenutek, ko s teleskopom zre v tisto temo, posejano z drobnimi lučicami, varnost res izgubi, a mama ji jo povrne z vseživljenjskim nasvetom o postopnosti vsega, česar se lotimo. Pravi namreč:

“Nedvomno ti bo prav vse uspelo, le do cilja moraš z majhnimi koraki. Vsake naloge, tudi najzapletenejše, se je treba lotiti preprosto – z ena, dva, tri …”

Spoznavati svet, sebe in drugega korak za korakom, plast za plastjo, zrno za zrnom – poskusimo tako postopno in zaupljivo učiti bivati otroke, da bodo kot odrasli lažje verjeli, da se počasi res pride precej daleč. Morda še dlje, če se ob tem večkrat ustavimo in ozremo naokrog. Kaj vidimo? Tisto, kar šteje.

Nekomu od bralcev Gdč. knjige bom podarila Zvezde in makova zrna. V komentarjih na blogu ali na FB (tukaj) mi zaupajte, kaj iz te slikanice v vas zbuja največ zanimanja za branje.  Odgovore bom zbirala do četrtka, 1. marca.

Romana Romanišin in Andrij Lesiv: ZVEZDE IN MAKOVA ZRNA (Malinc, 2016, 23 str., prevedla Andreja Kalc)

Objava je nastala v sodelovanju z založbo Malinc.

Facebook

Print

Email

Twitter