Začelo se je! Ah, ne, dogaja se vse leto, narod namreč potuje ves čas, sploh družine so neprestano v potovalnem zanosu, vsaj FB in IG kažeta tako (je svet še kaj drugega kot socialno omrežje?). Odhajajo levo in desno, po Sloveniji, pa na tuje, celo v eksotiko. Grejo z enim otrokom, grejo z nekajmesečnim dojenčkom, grejo z najstnikom, grejo z dvema, s tremi. Kaj jim je skupnega? Če te družine ali vsaj eden med njimi pišejo blog ali ustvarjajo vidnejši IG-profil, pred dopustom zagotovo namignejo, kako utrujeni se bodo vrnili domov, z dopusta v obliki storyja to tezo potrdijo in po dopustu le še obupano priznajo samouresničitveno prerokbo, rekoč: “Crknjeni smo!”
Toda kakšna krivica (ne ravno svetovnega formata, pa vendar) se s tem godi otrokom. Za podopustniško utrujenost staršev gre včasih bolj kot pamže kriviti odrasle. Kakšne dopuste si pa zamišljate z otrokom? Poležavanje, koktejle, nemoteno klepetanje s prijateljico in večerno žgolenje partnerju? Ni čisto nemogoče, ves čas pa vseeno ne gre. Pa tudi: 5-urni letalski let, prestop, še 3 ure na letalu, hotel in štirje izleti na dan po naravnih in kulturnih znamenitostih? Mogoče pa mulc, ki te je v 10 dneh tako utrudil, samo sporoča, da mama in ata nista izbrala primerne oblike družinskega oddiha. Morda njuna utrujenost govori celo o tem, da za tako obliko počitnic nista bila pripravljena niti sama.
Rekli boste, da mi je lahko takole na pamet trditi, da se z dopustov vrnem kot spočita mama, ko pa na leto ne grem dlje kot do Pule. Rekli boste, da nimam kaj govoriti na to temo, ko pa imam vendar samo enega otroka, z enim je pa itak vse na svetu neprimerno lažje kot z dvema ali s tremi, kaj šele dopust. Pa vam povem: peljite otroka, obogatenega z visokofunkcionalnim avtizmom s pridruženo motnjo pozornosti na enodnevni izlet. Premislili boste, ali bi šli naslednji vikend spet.
Res je, avanturista v pravem pomenu besede v meni ni, je pa dovolj zavedanja, kaj si želim od dragocenega letnega dopusta: spočiti se hočem. Kako se to vsako leto brez pardona zares zgodi, ne da bi ob tem idealizirala svoje družinsko življenje, precenjevala lastne materinske sposobnosti in ne da bi vi hrvaško morje dojeli kot kar nekaj brezveznega, kar sploh ne zahteva nobenega premisleka, le hitro družinsko rezervacijo in že lenariš pod borovci? Verjemite, tudi na Jadranu lahko zafrkneš svoj letni dopust in se do konca utrudiš, če greš dopoldne na Kamenjak, popoldne na Brione in zvečer v soparico mestnega jedra. Preveč, občutno preveč, sploh ob temperaturah nad 30 stopinj!
1. ODPOČIJ SE PRED POČITNICAMI
Če je le mogoče, do datuma odhoda na počitnice opravi vse službene obveznosti. Dopust je izjemna motivacija! Idealno je, če vsaj 2 dni pred odhodom na počitnice že začneš dejanski dopust, vse v miru načrtuješ, pripraviš prtljago, urediš birokracijo, počediš gospodinjstvo. Ob tem ti nekdo pomaga, ker ‘Za vse sem sama’ je bolj tvoja krivda kot tuja. S tem že vnaprej spočiješ svoje telo in duha ter preprečiš, da bi na letalo ali v avto sedel še isto popoldne, ko si zaključil v službi. Nisi fit, takrat res še ne, glava odklaplja počasi!
2. OCENI DRUŽINSKE MOŽNOSTI PREVOZA
So otroci, ki v avtu potrpežljivo čakajo na prvo počivališče, tam odtočijo, potem za 3 ure zaspijo, nato 1 uro z vami klepetajo, dve uri poslušajo pesmice in potem ste skoraj na cilju, zmerno spočiti in pripravljeni na začetek počitnic. So otroci, ki grejo zlahka na letalo, uživajo ob vzletu, zmerno norijo po letališču. In so starši, ki v takih poteh uživajo, ker imajo pred seboj jasen cilj – točno določeno destinacijo – morda zato še lažje prenesejo otrokovo morebitno nerganje.
A so otroci, ki jim je v avtu silno slabo, dolgčas, so otroci, za katere je biti privezan v avtu božja kazen. So otroci, ki se bojijo višine, otroci, ki nočejo hrupa in gneče na letalu. In s takim otrokom ni lahko potovati od točke A do B. Ni lahko ne zanj, ne za starša.
Nič čudnega ne vidim v tem, da starša vsako leto znova dobro premislita, koliko kilometrov in ur vožnje bo zmogel otrok, kakšna oblika prevoza bo najprimernejša, koliko lahko dodata sama v smislu spodbude, ne da bi ob tem vsi ponoreli, še preden bi prišli na cilj.
3. HOTEL NI NUJNO NAJBOLJŠA MOŽNOST
V hotelu je vse pri roki, ni treba kuhati, prati, postiljati in kar je še te gospodinjske navlake. A pomislite, na koliko reči je treba v hotelu mlajšega otroka dnevno opozarjati, da sledi načinu življenja tam. Pomanjkljivosti hotelskega življenja za občutljivejše otroke so: manj spontanosti glede ure obrokov, gneča v hotelski jedilnici, zahteva, da mora otrok pri mizi mirno in tiho sedeti, večkratdnevni prehodi iz sobe v jedilnico (morebitno preoblačenje, preobuvanje).
V takem primeru je svoboda apartmaja, šotora ali česa drugega boljša izbira, saj je za otroka več spontanih prehodov med dejavnostmi, pa tudi red si lahko ustvarimo po svoje.
4. MOČ NARAVE
Bistvo družinskih počitnic je prav tem, da je v tistih nekaj dneh mogoče čim več srkati iz narave – tišino, mir, materiale, primerne za igro. Na oddihu ob vodi to pomeni čim manj obljudeno plažo, dober dostop do vode za otroke, veliko sence. Seveda je otroka na moč zanimivo in posrečeno opazovati ob večernem sprehodu do mesta, kjer se zapodi na sladoled in vrtiljake, zapleše v minidisku, a vsak dan se ne želim sukati med množico, otroka omejevati ob tem, kolikokrat lahko gre na trampolin, ki je seveda plačljiv, ipd. V naravi se najbolj spočijeta tako otrok kot odrasli.
5. RES POTREBUJETE DRUŽBO NA DOPUSTU?
Družba na dopustu, večdružinske počitnice in podobno so nočna mora introvertiranega človeka. Če si pripisujete vsaj nekaj lastnosti tega osebnostnega tipa ali jih vidite v svojem otroku ali partnerju, večkrat premislite, koliko družbe vam godi na dopustu. Je za vas res primerno dopustovanje s starimi starši? Je najboljša možnost res apartma, ki si ga delite s prijatelji samo zato, ker bo ceneje in ker se otročka sicer dobro razumeta, odrasli pa ne tako? Lahko, da vam družaben dopust pomeni veliko, a če vam več odvzema, kot daje – nikar!
6. POSNEMANJE DOMAČE RUTINE
Seveda na dopustu z otrokom ne moreš docela posnemati domače rutine, tega tudi ne vidim kot primarni cilj počitnic, vendarle so nekaj posebnega tudi zato, ker je takrat nekaj vsaj malo drugače kot sicer. Toda dobro je premisliti o rečeh, od katerih niti na dopustu ne boste odstopili, ker si boste kot družina s tem zagotovili več miru in reda. Recimo: boste na dopustu ohranili dnevni spanec/počitek? Da! In ne samo to, da si v delu dnevu odpočije otrok, kaj če se mu pri dnevnem počitku pridružita tudi odrasla? Siesta pa to.
7. IZKLOPI TELEFON, FOTOAPARAT, KAMERO
Dandanes del utrujenosti na dopustu odrasli pridobimo tudi zaradi tega, ker ne izklopimo telefona. Minimalno, kar v tem času zahtevam od sebe, je, da v teh dneh ne vklopim WI-FI-ja (preberi Mami je sitna, ker ne najde telefona). Dovolj dobro se poznam, da vem, kakšen vpliv ima name dosegljivost, odzivnost in spletna vpletenost v to in ono, zato na počitnicah uporabljam le fotoaparat in kamero, pa še to v zasebne namene, nikakor pa zato, da bo to gradivo že zvečer v storyju ali čez en teden na mojem blogu.
Vse to bi pomenilo dnevno vmešavanje v družinski in otrokov vsakdan, pravila o tem, kaj moramo obleči, kako moramo biti videti na fotki, kam moramo oditi, da bo tudi lokacija viralna, počitnice bi morala še bolj načrtovati in se dnevno ukvarjati s premislekom, kam, kdaj in kaj objaviti, da bi si zagotovila čim boljši doseg. Zato raje nič.
8. OTROKU ZAGOTOVI VARNO PROSTO IGRO
Ti poznaš svojega otroka, ti veš, kako previden je, kako spreten, kako družaben, kako samostojen, kako vodljiv, prilagodljiv je. Ne, ni vse odvisno od njegove starosti in pričakovanj staršev ali okolice. Tisto, kar pa je vendarle skupno vsem otrokom, tako doma kot na počitnicah, je želja po tem, da se prosto igrajo.
Prav prosta igra (in to ni hotelska animacija ob bazenu ali poslikava obraza) daje otroku več miru, osredotočenosti, izpeljave lastnih idej in svobode, ki mu jo na počitnicah zaradi drugačne rutine in zunanjih okoliščin starši večkrat bolj ali manj smotrno odvzemamo. Če mu na izletu na klifu večkrat veliš, kako daleč od roba naj se pomika, je to za nekega otroka lahko mala malica, za drugega pa izjemen napor, da sledi zahtevi, z vidika varnosti seveda nujni. Najboljša možnost je, a) da s takim otrokom na klif niti ne zahajaš, če pa že, potem b) čim prej zagotoviš čim več možnosti za to, da se v neki drugi situaciji varno in prosto igra. To je sprostitev, ki bo najprej pozitivno delovala na otroka, posledično pa tudi na starša.
9. TUDI MAMA JE NA DOPUSTU
Ja, ti bi metal kamenčke v vodo, rad bi, da te ob tem gledam, rad bi, da ribarim s tabo, se streljam z vodno pištolo, potem bi sladoled in sok, nato plavanje, potem barvanje, piškote in pravljice. Ni konca! Pa bi tudi na družinskih počitnicah moral biti. Seveda dojenčku ne bomo odrekli nočnega hranjenja in mu ob 03.00 veleli: “Halo, tudi mama je na dopustu, zakaj se zbujaš?” A pri starejšem otroku je mogoče postopoma privzgajati občutek za to, da so počitnice seveda noro zabavne, a niso posvečene le njemu, temveč tudi staršema. Povsem naravno in spontano lahko začnemo tako: “Vem, da si zdaj želiš, da bi šla skupaj v vodo, a meni se ta trenutek ne ljubi. Lahko greš sam ali počakaš 15 minut, ko bom pripravljena tudi jaz.”
10. ODPOČIJ SE PO POČITNICAH
Z dopusta se vrnemo, spet je tu dolga vožnja, pakiranje, zastoji v prometu, pranje perila, malodušje ob vrnitvi v vsakdan, hitro približevanje službenih obveznosti. Morda so bile same počitnice v resnici krasne, niti ne tako zelo naporne, kot čutite v trenutku, ko odprete domača vrata. Morda pa bi to storili manj obremenjeno in občutek spočitosti ohranili dlje, če bi ob prihodu domov vedeli, da imate prosta vsaj še dva dneva, če ne celo več? Ali lahko svoj letošnji dopust načrtujete tako? Blagor!
Seveda ni zmeraj tako preprosto, seveda dva otroka ali več onemogočita upoštevanje vseh 10 točk na seznamu neke pametne gospodične, seveda ni vsega mogoče vnaprej predvideti, morda tudi finančne možnosti družine niso take, da bi lahko na dopustu res sledile vsemu opisanemu, pa tudi spočitnost ni prevladujoča vrednota vseh Zemljanov, a v nekaj vseeno trdno verjamem – če je tvoj cilj, da se na družinskih počitnicah vsaj malo odklopiš, fizično in psihično sprostiš, to pa pomeni tudi manj občutka utrujenosti, potem si za ta cilj prizadevaj že ob načrtovanju dopusta.
Pomisli na svoje in partnerjeve dnevne zaloge energije, mero otrokove volje ter sposobnosti za obliko dopusta, ki ga načrtuješ, šele nato se zapodi v uresničevanje ideje. Če ne drugega, je škoda denarja za nekaj, od koder se vrneš obupno naveličan, na smrt sprt in nezavidljivo zmahan. Pač tvoji sledilci letos ne bodo videli, na kakšno posebno družinsko avanturo ste se odpravili, big f* deal!