OBJEMI ME, PROSIM - Gospodična knjiga

Si predstavljate, da prav zdaj, ko to berete, prva oseba, ki pride mimo, skoči v vaš objem? Če je to vaš navihani otrok, se zasmejite, če je to ljubeč partner, si oddahnete, kaj pa če bi vas ta trenutek objel vaš šef, soseda ali neznanec na parkirišču? Podoben eksperiment si v slikanici Objemi me, prosim zastavita medveda, ki gozd presenetita z ljubeznivostjo. Zakaj takšno začudenje nad nečim tako lepim, kot je objem? Lahko objem tudi plaši? O ja, pa še kako …

Slikanica Objemi me, prosim je delo poljskega pisatelja Przemysława Wechterowicza. Le ozrite se po tej čudoviti naslovnici, ki napoveduje usklajeno celostno podobo knjige. Presenetijo ličen ovitek, skrbna poslikava notranjosti platnic, prepletajoči se toni zelene, rjave in rdeče, ilustracije naravnih materialov (listje, gozdni sadeži, drevesa, grmičevje) in živali (izjema je en človek, lovec). Likovno podobo je ustvarila Emilia Dziubak. Krasno kraljestvo njenih drugih ilustracij si počasi oglejte tukaj.

V Objemi me, prosim se izmenjujejo podobni motivi in vzorci dialoga: oče medved sinu medvedku predlaga, da bi na tako lep dan lahko storila kaj lepega. Kaj če bi koga objela? Sin je za, čeprav si na začetku še ne predstavlja dobro, čemu ta gesta in koliko posnemanja bo spodbudila.

Ta slikanica bo v šolskem letu 2018/19 v bralnem projektu Naša mala knjižnica. Preberi (tukaj), kako lahko sodeluje tudi vaš vrtec oziroma šola.

Ko se medveda približata svoji prvi tarči, bobru, ta želi le kratek objem, bralci pa že slutimo, kaj vse se skriva za tem na videz preprostim širjenjem naklonjenosti. Medtem ko nekatere živali, recimo lisica in oba zajca, ne pokažejo nič več od presenečenja in hvaležnosti ob medvedih, ki želita objeme, pa drugi ob nepričakovanih izkazih naklonjenosti pokažejo zadrego.

Najizrazitejša zagata nastane pri starem losu, prepričanem, da si posebne pozornosti medvedov tako ali tako ne zasluži. Objem? Objeti ga hočeta? Čemu neki? Zakaj ravno njega? Los je ranljivo bitje, potrebno skrbi in opaženosti, tudi nežnosti, prav zato, ker ne premore dovolj samozavesti. Mu jo lahko objem medvedov povrne? Morda bo eden res premalo, a če bi se ti zvrstili vsak dan? Oh, le mislimo si lahko, kaj vse lepega bi stari los lahko še začutil in spoznal o sebi in drugih, če bi si dovolil več bližine.

Objem razoroži. Lovec, za katerega medveda prav dobro vesta, kakšen plen si obeta, mirno izpusti puško, potem ko dobi medvedji objem, torej moč objema zmaga. Podobno se zgodi, ko medveda naletita na volka, ki čaka deklico z rdečo kapo (medbesedilno navezavo na pravljico bratov Grimm bodo otroci nemudoma prepoznali). Zaradi objema se mu nič več ne toži po njej.

BEREM SINKU: Slikanico priporočam v branje otrokom po 3. letu starosti. Ob njej bodo zaradi daljšega besedila potrebovali več slušne pozornosti. Zaradi neposredne spodbude k prijaznosti, telesnemu stiku in izražanju čustev pa lahko Objemi me, prosim še posebej izpostavimo pred občutljivejšiimi, agresivnimi, zadržanimi ali zaskrbljenimi mladimi bralci.

Objemi ustavljajo tiste, podobne gosenici v slikanici. Mudi se ji, želi se čim prej preozbraziti v metulja, za objem ne misli izgubljati časa. Pa si ga naposled vseeno vzame, medveda sta vendar izjemno vztrajna! Gosenici ni krilata prihodnost nič pobegnila, morda bo zaradi objema samo še lepša.

Slikanica Objemi me, prosim prikaže nežno vez med očetom in sinom. Starejši medved mlajšega z vzorom popelje do spoznanja – biti prijazen, skrben in ljubeč, je vendar nekaj, kar radosti druge in tebe samega. Medvedek na koncu zgodbe ugotovi še nekaj pomembnega. Vzklikne: “Očka, na nekoga sva pozabila!” Oče nima pojma, zato pravi: “Vdam se, sinko. Pa če me takoj počiš, ne bi vedel. Koga sva pozabila objeti?” Uganete?

Namig je na zadnji ilustraciji (glej fotografijo spodaj). O ja, zazrti v skrb za druge, nikar ne pozabimo, da moramo večkrat objeti tudi tiste, ki so tik ob nas.