GRDAVŠI IN PRESENEČENJE

Pri grdavših je možno dvoje – morda vas bodo široka usta, štrleči zobje in dlakovje nemudoma zanimali, mogoče pa se boste ob tem zdrznili in raje odšli dalje. V našem domu grdavše vidimo kot zabavna in bistra bitja. Bolj malo gledamo v njihova telesa, veliko več v srca. Je slikanica Grdavši in presenečenje tudi za vas?

“Še enkrat mi preberi njihova imena,” se je po prvi strani nove slikanice Gaje Kos Grdavši in presenečenje slišalo iz ust na vse nenavadno pozornega otroka. Pa sem ponovila (in potem še večkrat): v družini Grdavšev so mala Grdobica (je to deček ali deklica?), ata Grdavš ter mama Grduhinja. A niso že lastna imena bitij dovolj domiselna, da začneš zaupati tudi vsebini, ki sledi?

Iz ilustracij Zvonka Čoha otipamo blato, zavonjamo smrad in slišimo grdavšasto prismuknjen smeh. V likovnem delu slikanice uživamo, se malo zmrdujemo, tudi kakšen spakljiv ‘bljeeeek’ uide, a vse v duhu razigranega branja in popolnega sprejemanja grdavšev, kakršni pač so. V srajčkah si jih res ne gre predstavljati.

Zgodba je za 4,5-letnika sicer malenkost zapletena. Z več obnavljanja in proste pripovedi sva skupaj razvozlala bistvo. Vsak grdavšast družinski član ima svoj hobi: ata tekmuje v blatnih skokih, mami se svet začne vrteti v kuhinji, Grdobica pa rada eksperimentira. Nekega dne premišljujejo o zelo abstraktni stvari. Kaj je to presenečenje? Vejo, da so presenečenja lahko dobra ali slaba, lahko pa so tudi napovedana ali nenapovedana. Sklenejo, da so najboljša dobra in nenapovedana. Kdaj bo tako presenečenje doletelo njih?

Škoda, presenečenje pač ne bo bog ve kaj, če ves dan nestrpno čakaš nanj. Po začaranem krogu tuhtanja čakanje končno opustijo in se posvetijo sami sebi. Ata skače, mama kuha, mali raziskuje. In ko tako predano delajo tisto, kar imajo zares zelo radi, se začne dogajati nekaj zelo finega.

Ata mami pripravi pokal, ker je osvojila najvišji vrh (“Mami, a je to deponija kot na Viču?” je vprašal moj h konkretnemu naravnan sobralec; glej fotografijo spodaj), Grdobica je za očka izdelala nove plavuti za boljši odriv pri blatnih skokih in mama Grduhinja je mulcu za rojstni dan pripravila prav posebno jed. So drug od drugega pričakovali takšne darove? Ne! So bili prav vsi ob pozornosti drugega več kot zadovoljni? O ja! Pa ne samo to – bili so tudi izjemno presenečeni! Tudi vi boste, ko boste opazovali otroke, kako spontano in toplo bodo sprejeli to odbito grdavšasto družino!

BEREM SINKU: Sina sem z grdavši seznanila, ko je bil še v pleničkah. Takrat sva nekajkrat prebrala kartonko Grdavši in dež (slikanica je na priporočilnem knjižnem seznamu BEREM SINKU 1-2, ki ga na računalnik preneseš tukaj). Grdavši in presenečenje so primerni za naslednjo stopnjo v branju predšolskemu otroku. Slikanica je pregledna, na posamezni strani je nekaj povedi. Prevladujejo celostranske ilustracije, ob katerih se lahko razvije razširjena pripoved. Z nekaj več pozornosti bo sin čez čas zmogel še tretjo grdavšasto, in sicer zbirko kratkih zgodbic z naslovom Grdavši. Zdi se, da lahko grdavši z otrokom rastejo, saj se mu s prilagojeno obliko knjige približajo že po 2. letu, bere pa jih lahko tudi kot samostojni bralec začetnik.