Šolanje na domu sem pred branjem knjige Kam pa ti hodiš v šolo? dojemala s predsodki. Učiteljica sem. Učiteljica v državnem šolskem sistemu. Izšolana v njem in zanj. Celo zmotno prepričana, da je šolanje na domu zakonsko prepovedano, da se tega lotevajo le hudi alternativci, ki pretirano ščitijo svoje otroke. Mnogi mislite podobno, kajne? Svoje doživljanje omenjene knjige želim predstaviti prav zato, ker je moje mišljenje o šolanju na domu docela spremenila. Kaj se je zgodilo in zakaj?
Delo Gite Mateje de Laat je strukturirano, pregledno in strokovno podkovano. Avtorica se zaveda večinskih enostranskih predstav slovenske družbe o šolanju na domu. Ne zavrača jih z gnevom ali gorečim zagovarjanjem svojega mnenja, temveč predstavi izsledke raziskav in jih pomeša med svoje izkušnje šolanja na domu (tako že več let šola svojo hčerko) z izkušnjami drugih Slovencev, ki so otroke vključili v tak način izobraževanja.
Če nimate pojma, kako je videti šolanje na domu, začnimo s temi osnovami (še več podatkov je tukaj):
- Šolanje na domu je v Sloveniji zakonsko dovoljeno. Otroka je treba vpisati v redno osnovno šolo, toda tja ne prihaja k pouku. Na matični šoli ob koncu šolskega leta opravlja zaključne izpite.
- Zaključni izpiti so v prvi in drugi triadi osnovne šole trije, v tretji pa jih je devet. Zagovorniki šolanja na domu izpostavljajo visoko število končnih izpitov v tretji triadi. Želijo si, da bi učenec lahko te izpite postopoma opravljal že med šolskim letom, ne le na koncu. Devet se res sliši ogromno!
- Šolanje na domu večinoma izvaja en starš (običajno opusti redno zaposlitev). Pri tem kombinira razne metode poučevanja, npr. t. i. unschooling (sledimo otrokovim zanimanjem), pedagogiko montessori in waldorfsko pedagogiko.
Med branjem knjige sem z mnogimi znanci poklepetala o šolanju na domu. In čeprav ne gre za reprezentativen vzorec, sem zaznala glavni pomislek svojih sogovornikov – socializacija. Kako se otrok, šolan na domu, pripravi na širšo družbo, na njene pritiske, ki bodo tudi stvar odraslega življenja, na prilagajanje skupini? Kako sklepa prijateljstva? Ali sploh postane dovolj samostojen, če pa se vse odvija v domačem okolju z domačimi ljudmi?
Je šolanje na domu zavijanje otrok v vato?
Tega pomisleka se zaveda tudi Gita Mateja de Laat, zato z več primeri pokaže, za kaj pri šolanju na domu pravzaprav gre. Nikakor ne gre za umikanje otroka družbi in vrstnikom (otroci, šolani na domu, pogosto obiskujejo obšolske dejavnosti, včasih celo v matični šoli, če to ta dovoli). Ena od vrednot šolanja na domu je prav načrtno, poglobljeno pridobivanje socialnih veščin, a tako, da jih otrok pridobiva sproti, bolj prilagojeno njemu samemu.
Prav takšno je tudi pridobivanje znanja, torej učenje, ki je ob šolanju na domu manj hektično. Se zato otroci kaj lažje in raje učijo? Ne, v Kam pa ti hodiš v šolo? so navedeni iskreni odgovori družin, ki priznavajo, da se v neki fazi razvoja tudi doma šolajoči otroci uprejo dnevnemu učenju, domačim nalogam ipd., a prej začutijo lastno odgovornost, da dosledno opravijo svoje dnevne oziroma tedenske učne zadolžitve.
Če vas ta tema zanima, obiščite Facebook skupino Šolanje na domu.
Ob branju knjige hočeš nočeš zajadraš v svojo šolsko preteklost. Tudi če ti je šola dala zagon in potrditev v smislu učne uspešnosti, je marsikomu predstavljala neizmerno napetost v odnosu do učiteljev, vrstnikov in/ali dokazovanja samemu sebi.
SI JO SPREGLEDAL? Prelistaj posrečeno slikanico Grdavši in presenečenje!
Moj najzgodnejši spomin na šolo kot vir nervoze, zbeganosti in nemoči sega v 2. razred osnovne šole, učenje poštevanke, izpostavljanje pred razredom. Od tam naprej se slabi spomini vrstijo (šibkost pri naravoslovnih predmetih, nespretnost pri športni vzgoji ipd.). Šola lahko zamaje družinsko življenje, lahko negativno vpliva na posameznikovo samopodobo, podobno moč imajo tudi slabi vrstniški stiki – posmeha, primerjanja, tekmovalnosti ne preboliš zlahka.
Šola, kakršno poznamo danes, ni prijazna do vseh, zato po prebrani Kam pa ti hodiš v šolo? pozdravljam šolanje na domu kot jasno opredeljeno in funkcionalno alternativo siceršnjemu sistemu izobraževanja. Je ta uresničljiva za vsako slovensko družino? Menim, da ni. Kot glavne zadržke vidim: a) eno plačo, s katero družina težje shaja, b) le kako steče poučevanje manj vodljivega otroka, ki se morda v manjši skupini lažje odzove s sodelovanjem, kot se prilagodi zahtevi starša, naj se uči, c) do katerega razreda lahko starši zadovoljivo pomagamo otroku pri usvajanju učne snovi – kaj se zgodi, ko se v predmetniku pojavijo fizika, kemija, zahtevnejša slovenščina in matematika?
Izstopa krasna barvita naslovnica z motivi, povezanimi s šolanjem na domu – to daje več poudarka družini, posameznikovim zanimanjem, njegovemu tempu razvoja mišljenja, prostemu času, sproščenosti in usvajanju mnogih veščin, za katere v standardni šoli zmanjka časa, ter učenju z igro in medpredmetnemu povezovanju. Ilustracijo je ustvarila K. Anis Anzeljc, ki oblikuje naravno kozmetiko Amon & Anis. Sivkin deodorant sem pohvalila tukaj.
Ni se vam treba nemudoma zagreti za šolanje na domu in že novo šolsko leto izpeljati povsem drugače kot letošnje. A ni vam treba posedati na starih predstavah, polnih zmot, samo zato, ker vi pa že ne boste prebrali ničesar o šolanju na domu. Dajte, firbec naj vleče, ne pa tisto, kar pravi sosed!
