SMARAGDNI GOZD ŽELJA

Odrasli vemo, kako je, ko nas prehitevajo misli, ko nas obtežijo skrbi, ko nas zakrči strah. Iščemo načine do sprostitve – trajnosti v njej skoraj ne najdemo. Za otroke zmotno presojamo, da v njih žalosti, strahu in negotovosti pač ni. Otroštvo baje živi za trenutek, hitro pozablja, vse slabo obnovi z igro in smehom. Pa ne drži zmeraj. Petra Šuštar v pravljični meditaciji Smaragdni gozd želja otroke in odrasle umirja z domišljijo.

V slikanici nemudoma uzremo čudovite ilustracije. Zorana Živić (njeno ustvarjanje spremljaj tukaj) je v Smaragdni gozd želja zarisala veliko nežnih oblik in pisanosti, mehkobo dreves in gob, čarobnost zvezdnega prahu ter toplino živali, ki pomagajo človeku. Prav to, da je ilustratorka človeško bitje oblikovala tako odprto, da si kot bralci ne drznemo določiti njegovega spola, se zdi ena od boljših likovnih odločitev v tem izdelku. Ob vsakokratnem branju je namreč z otrokom lahko deček ali deklica, to ni pomembno.

Način branja pravljične meditacije Petra Šuštar (sledi ji na tej povezavi) predstavi že na prvi strani knjige:

“Poslušalec naj se udobno namesti in zapre oči. /…/ Bralec naj nežno, počasi in z občutkom prebere zgodbo ter poslušalca vodi skozi meditacijo smaragdnega gozda.”

Seveda je možnosti za branje še več. Z otrokom lahko slikanico listate, kakor to počnete ponavadi, lahko pa jo uporabite tudi pri druženju oziroma meditaciji z odraslimi. Besedilo lahko posnamete na telefon in si zvočni posnetek predvajate, ko sami meditirate ali zgolj počivate. Je težko? Vem, včasih ni jasno, kaj je težje umiriti – telo ali duha. Prav zato je vredno poskušati.

V središču zgodbe je posameznik, ki se s kočijo popelje do čarobnega gozda. Tam aktivira vse svoje čute, predvsem vid in sluh. Izstopajo zlata in smaragnozelena barva. Pojočim ptičkom se pridružijo še druge živali. Pot se nadaljuje mimo jezera do travnika. Lev z rjovenjem odganja strah, medved z objemi premaguje žalost, veverica nagaja in srna boža z dolgimi trepalnicami. To je svet domišljije, ki je sugeriran z besedilom, prikazan s krasno ilustracijo, a dovolj odprto zastavljen, da si ga poslušalec lahko oblikuje čisto po svoje.

PEDAGOŠKI NAMIG: Slikanico Smaragdni gozd želja uporabite doma, v vrtcu ali šoli. Otrokom knjige sprva ne pokažite. Udobno naj ležijo na tleh in prisluhnejo pripovedi. Po potrebi jo skrajšajte. Ob tem se urite v svoji barvi glasu, hitrosti govora, intonaciji in poudarkih. Ali ni glasno branje svojevrstna umetnost? Prepričana sem, da ni rezervirano le za izbrane. Po meditaciji naj otroci narišejo del zgodbe. Svoje risbe naj primerjajo z ilustracijami v slikanici. Kakšne barve so izbrali oni, kakšne ilustratorka? Katero podobo so narisali? Kateri občutek so prelili na papir? Ni nujno, da se naš domišljijski svet sklada z likovno podobo knjige. Bistvo je v raznolikosti in izvirnosti.

Si želiš slikanico SMARAGDNI GOZD ŽELJA? Nekomu ob bralcev Gdč. knjige jo bom podarila, zato potrdi sodelovanje v komentarju na blogu. To lahko storiš tudi na Facebooku ali Instagramu, in sicer do sobote, 30. junija.

Je meditacija za otroke le trenutna modna muha, ko tako radi opletamo z izrazi, kot so čuječnost, sočutnost, skrb zase in podobno? Mogoče pa je le odziv na glasen in hiter svet, ki ga občutijo tudi najmlajši, pa ne le šolarji, temveč tudi predšolski otroci. Tudi oni opazujejo storilnostno naravnanost družbe, čeprav je še ne znajo ubesediti, občutijo dnevni tempo družine, v kateri odraščajo. Kolikokrat tarnajo, da so dnevi tudi zanje prekratki?

Otrok ob takem branju že zgodaj spozna, kako drugače je mirovati, kakšen je občutek utrujenosti, ko se je zave v svojem telesu, kako je, ko izpusti morebitne skrbi, in kako, ko se vodeno preda domišljiji. Vzemimo kaj od ponujenega zase tudi odrasli!

“Tri. Dve. Ena. Nazaj si. Počasi odpri oči, pretegni se. Tudi v tem svetu ne pozabi verjeti, da je v življenju zares mogoče vse.”

---

Petra Šuštar: SMARAGDNI GOZD ŽELJA: pravljična meditacija (samozaložba, 2018, 40 str., ilustrirala Zorana Živić)

Objava je nastala v sodelovanju z avtorico knjige.