Je sodobna učiteljica tista, ki želi višjo plačo, zato stavka? Je to ona, ki v primerjavi z gospodarstveniki itak nič ne dela, v tekmovanju z googlom izgublja vso znanje, v razredu pa ne more ukrotiti niti pet pobezljanih mulcev? Susanna Mattiangeli in Chiara Carrer v slikanici Učiteljica narišeta in napišeta skoraj vse o tem bitju. Vas zanima, kdo neki je to?
Reci drugemu, da si po poklicu učiteljica, in opazuj njegov odziv. To doživljam tudi jaz. Če je na oni strani odrasli, se bo dvomeče nasmehnil, ker je v tej vlogi pričakoval vsaj malo resnejšo žensko. Potem bo pripomnil: “O, še dva tedna in imate počitnice!” Mi temu sicer rečemo dopust. Saj se ga ni greh veseliti, kajne? Če govoriš z otrokom na začetku osnovne šole, se bo za pol metra umaknil in pomislil: “Vau, ona ziher vse zna!” Če o svojem poklicu poveš najstniku, je njegov besedni odziv le iskreni: “S***t!” Pred teboj bi najraje pobegnil. Pa je v tej učiteljski personi res kaj takega, da bi moralo govoriti o čem več ali čem manj?
“Učiteljica je včasih učitelj. Tudi ta je različnih oblik in barv in tudi ta se oblači in slači.”
Slikanica italijanske avtorice Susanne Mattiangeli se začne že v notranjosti platnic, potiskanih s čudovitim cvetličnim vzorcem (kdor bi imel takšne tapete/prt, naj dvigne roko!) in silhueto ženskega telesa. Predstavljamo si, da je to prazna, še nedotaknjena učiteljica, o kateri v nadaljevanju izvemo vse sorte. Najprej samoumevne, že skoraj banalne reči, ki nas nasmejijo. Učiteljica ima namreč sprednji in zadnji del, glavo, prsi, zadnjico, okončine. Nam slikanica pove še kaj novega?
Ilustracija velike učiteljice, polepljene z vsem mogočim (zemljevid, številke, note, koledar …) je prava alegorija bistva tradicionalnega razumevanja učiteljice. Je nekdo, ki znanje posreduje drugim, kar avtorica izrazi tako: “Vse učiteljice in vsi učitelji na svetu bi se morali deliti z vsemi otroki sveta. Kadar ni dovolj učiteljic, jih je treba množiti.” Da je pravica do znanja temeljna za vsakega otroka, vemo, toda ali to povsod po svetu tudi živimo?
POSEBNA REČ: Ob spletnem nakupu slikanice Učiteljica založba KUD Sodobnost International ponuja ugodnost – podarili vam bodo hudomušno Sredi sreče in v četrtek zjutraj Petra Svetine. Da je Učiteljica lahko prijetna pozornost učencev razredničarki ob koncu šolskega leta, sem poudarila tudi pri Tini in fantih.
Drugi del slikanice otrokom prikaže večkrat nepojemljivo dejstvo učiteljskega poklica. Ko je pouka konec, učiteljica zajaha kolo ali se poda na avtobus, prav tako kot drugi preklinja v prevročem avtomobilu, čaka v vrsti pred blagajno in mogoče jo kdaj brez mejkapa srečate v svoji soseski. Za božjo voljo, pozdravite vendar to učiteljico tudi takrat, ko jo vidite izven šole! Kako vesela bo take vljudnosti!
Za ilustracije v Učiteljici se zdi, kot bi jih ustvarili otroci. V resnici sodijo v koncept knjige. Razna podlaga, na primer notno črtovje, milimetrski papir, karo in črte, nalepke za zvezke ipd., se smiselno poveže s temo slikanice – šolskim vsakdanom.
GDČ. ŽREBANJE: Povej, katera učiteljica je pomembno vplivala nate in zakaj? Enega od odgovorov bom nagradila z izvodom Učiteljice. Sodeluješ lahko do nedelje, 17. junija, v komentarju pod to objavo ali na Facebooku.
PEDAGOŠKI NAMIG: Slikanico ponudite v branje starejšim predšolskim otrokom. Pa kaj če 5-letniki še nimajo pravih izkušenj z učitelji. Za branje še bolje! Naj ob Učiteljici razmišljajo o svojih pričakovanjih do učiteljev. Kdo od vaših znancev je učitelj, kaj točno dela, kaj ga veseli? Če knjigo berete s šolarjem, naj bo to spodbuda za sproščen pogovor o vsem dobrem in slabem, kar prinaša bivanje v šoli. Tudi vi pripovedujte o svojih izkušnjah z učitelji iz časa svojega šolanja. Katerih učiteljev ste se bali, koga ste z radostjo poslušali, ste se po kom zgledovali?
“Nekatere [učiteljice, op. a.] so vedno vesele, druge vedno jezne.”
Zgornji citat je preprost, a daje misliti o pomembni nalogi tega poklica. Želim si, da bi bilo v razredih vse manj sitnih in nerazumevajočih učiteljev. Učitelj občasno res čuti svojo nemoč, da bi učencem v kratkem času predal toliko informacij in sproti sledil še novejšim, toda želim si, da bi svojo moč in dobro voljo črpal iz zavedanja, da poleg znanja vendar poseduje še druge, za življenje pomembnejše vrline. Recimo prijaznost, razumevanje, sočutje, sposobnost tolažbe, spodbude in reševanja medosebnih sporov. Je še kaj odgovornejšega kot to, da učitelj svoje vrednote predaja več kot sto ljudem na dan? Pa kaj, če prisluhne samo polovica ali še manj učencev – nekaterim prav učiteljeva osebna dejanja in besede ostanejo za zmeraj.
P. S. V Učiteljici piše tudi: “Sčasoma so skoraj vse učiteljice izgubile dlake.” Verjameš? Jaz ne. Še vedno kupujem britvice.
Susanna Mattiangeli: UČITELJICA (KUD Sodobnost International, 2018, 26 str., ilustrirala Chiara Carrer)
Objavo je v roke Gdč. knjige zaupala založba KUD Sodobnost International.
V mojem življenju sta pomembno vlogo imeli dve osebi,vzgojiteljica Anita Ragolič in v srednji šoli učiteljica matematike in hkrati ravnateljica šole,Irena Rebolj Kraner.Prva mi je pustila poseben pečat v srcu,pokazala svojo srčnost in toplino,zato sem jo po 32letih poiskala,jo povabila na kavo in se ji zahvalila za vse,kar mi je takrat dala.Druga pa mi je dala popotnico za življenje,s svojim odnosom pokazala,kaj je pomembno v življenju!Obema sem neizmerno hvaležna,da sta bili na moji poti!❤
Name je najbolj vplivala učiteljica v 1. Razredu osnovne šole Mateja Pompe. Zelo veliko nas je naučila in imela je čudovit nasmeh. Želela sem si biti taka kot ona, doma sem se igrala, da sem učiteljica in sanje so se mi uresničile, da sem zdaj prava učiteljica. ☺
To je bil zagotovo Vitomir Babič, profesor fizike na Gimnaziji Celje-Center. Ker je bil človek. Ker je razumel, da sami sebe še iščemo in da ob vseh tegobah odraščanja nujno potrebujemo mesto, kamor bomo spadali ali pa osebo, ki ji bomo pripadali. Ker je vedel, da nam je šola tečna, fizika še bolj in nam tega nikoli ni zameril. Ker je ure fizike vseeno večinoma speljal tako, da so sčasome postale zanimive, poučne in tudi zabavne. Ker osnove fizike zaradi njega znam in razumem še danes. Ker smo se velikokrat presmejali na naš in na njegov račun. Ker se je videlo in čutilo, da uživa v svojem delu. Ker je vsako leto na dan šole prinesel kitaro in z nami kar na šolskih stopnicah prepeval popevke. Ker je verjel, da bo vsakemu izmed nas enkrat uspelo uresničiti svoje sanje, nas pri tem spodbujal in nam dal to tudi jasno za vedeti. Ker nikoli nismo v strahu trepetali pred njim tako kot pred marsikaterim drugim profesorjem. Ker nam je bilo zmeraj jasno, kaj pričakuje od nas in kaj lahko mi pričakujemo od njega. Ker smo mu res zaupali, velikokrat rekli in tudi mislili, da bo vse še okej. Ker je bil pošten in srčen.
Letos bom 15 let tudi sama učiteljica in dlak imam še vedno preveč. 🙂 Z vsem srcem počnem kar počnem in tega poklica vsemu navkljub nikoli nebi zamenjala. Če se me bo čez mnogo let vsaj nekaj mojih učencev spominjalo tako, kot se danes jaz spominjam profesorja Babiča, bom lahko ponosno rekla, da sem izpolnila svoje poslanstvo.
Name je imela najvecji vpliv moja razrednicarka, uciteljica Nada. Bila je stroga, a POSTENA. Spodbujala nas je, naj vedno mislimo s svojo glavo. Ucila je z veseljem, zato smo od njenih ur res veliko odnesli, ne samo snovi, ki smo se je morali nauciti, pac pa tudi zivljenjskih naukov.
Uf, kar nekaj uciteljic je name naredilo velik vtis. Predvsem učiteljica glasbe in slovenscine. ?
V prvih letih me je pomagala oblikovati tovarišica Zinka – v nas je iskala dobro, kasneje tovarišica slovenščine , ga.Danica in seveda ga. ravnateljica, ki nas je že s svojo pojavo in brez besed naučila reda, spoštovanja, delavnosti.
Lahko bi napisala več učiteljic, a sem se odločila za učiteljico športa Boženo ržen. v meni je videla potencial in veste kaj, danes sem tudi jaz učiteljica športa! Hvala Božena, ki je učila tudi mojo hčerko in tudi pri njej ima učiteljica posebno mesto v srcu!
Predvsem mislim da so pomembne učiteljice/učitelji v OŠ, takrat se mladi še precej iščejo in tudi sama imam kar nekaj lepih spominov na učiteljice. Še vedno ko se srečamo na cesti se lepo pozdravimo, rečemo nekaj besed. Izpostavila bi mojo razredničarko od 5-8 razreda, ona je imela res super razredne ure, takšne poučne in tudi tako med uro nas je znala motivirat pa ne samo za snov (kemija :/) ampak tako za življenje. Seveda pa je njen pozitivizem bil zelo nalezljiv. Upam, da bodo tudi moji otroci imeli takšne učitelje s srcem.
Meni se je življenje spremenilo, ko sem v prvem razredu spoznala krasno mlado učiteljico Nevo. In se popoldnoma zagledala. Malo vanjo, malo v poučevanje. Takrat sem se odločila, da bom učiteljica tudi jaz. In sem. Upam, da ji bom to lahko kdaj povedala v živo :).
Učiteljica slovenščine v osnovni šoli. Zahtevna, stroga in poštena. Name je naredila tak vtis, da sem se že takrat odločila, da ko bom velika, bom tudi jaz “slovarca”. Odločitve nisem spreminjala 🙂
Tezka! Na koncu sem izbrala uciteljico likovnega pouka. Predmet mi je bil res ljub, ampak Ona! “Vlekla” nas je na vsak ustvarjalni dogodek, kar se mi je posebej vtisnilo v spomin pa je njeno zaupanje. Krožek (a se izbrani dodatni vsebini se tako reče?) smo lahko zaceli sami, v zbornici smo izposodili radio, vrteli Magnifica 🙂 poljubno podaljsali, sami pospravili za seboj… Morda bi kak zloben jezik rekel, da se zenski ni dalo in nas je prepuscala same sebi. Tega takrat niti zdaj nisem tako dozivela, pac pa kot zaupanje. Hvala ji! Kasneje je izstopila iz uciteljskega poklica in sla samostojno umetnisko pot.