Dandanes si lahko še tako premišljen, skromen in iznajdljiv starš, pa v sobo tvojega otroka v nekaj mesecih, kaj šele letih, vseeno zaide gora igrač, oblačil, opreme in pohištva. Kateri predmeti naj v otroški sobi ostanejo in kaj mora proč, je ena mojih najljubših dilem. K njej sem končno privabila tudi skoraj 5-letnika. Kako sva otroško sobo rešila stare šare, preberi v nadaljevanju.
Nismo vsak dan v trgovini. Ne kupimo vsake otroške plasticfantastic pogruntavščine. Za podoben odnos do podarjanja stvari otroku sva s partnerjem prosila tudi sorodnike (“Se vidimo, a brez daril, prosim!” preberi tu). Otrok ni oblečen po zadnji modi. Na kratko: lahko se še tako trudiš, da se otroška soba ne bi spremenila v skladišče šare, pa občasno postane točno to.
Ker kopičenja neuporabnih stvari ne prenesem ne v kuhinji ne v lastni omari, se tudi otroške sobe redno, recimo enkrat na mesec, lotevam v duhu izganjanja krame. Zdaj, ko tamali koncepte ‘podarim’, ‘prodam’ in ‘to gre v smeti’ že bolje razume, ne pa nujno zmeraj dosledno in mirno sprejema, sem mu stvar predstavila konkretneje. Predmete v otroški sobi sva počasi razporedila v 5 kupov. Takole je šlo:
- OHRANIM: Delujoče igrače, s katerimi se otrok dnevno ali vsaj tedensko igra, oblačila, ki jih redno nosi, otroške knjige, ki jih še bere, ipd. v otroški sobi brez slabe vesti ohranimo.
- STVARI ZA SPOMIN: Zelena žaba, ki poje ‘iz riti’, prvi lesen gasilski avto, ki je naredil veliko luknjo v parket bivšega stanovanja, najljubša slikanica pri 3 letih … V vsakem obdobju otroštva je nekaj predmetov, ki prave uporabne vrednosti več nimajo, simbolna pa je večja. Še večja bo postala z leti.
- PODARIM: Rabljene reči sem do sedaj sicer redno odlagala v zabojnik Humane, ker stoji v soseski, in, priznam, je to logistično najlažje, verjetno pa jih bom zaradi več zaupanja v prihodnosti peljala na Rdeči križ. Otroške knjige s sinom podarjava v knjižnici, ki jo obiskujeva – tam je posebna polica, namenjena taki oddaji rabljenih predmetov. Sin se je do sedaj najtežje ločil od svojih igrač, a ko sva se bolje pogovorila o tem, kam grejo, zakaj on nekaterih ne potrebuje več, nekomu pa bodo pomenile ogromno, je sam zaokrožil po sobi in našel nekaj avtomobilčkov ter plišastih igrač. Oddal jih je z veliko naklonjenosti.
- PRODAM: Nič posebej slabega ni, če že predšolskega otroka spodbudimo, da lahko nekaj svojih bolje ohranjenih igrač ali oblačil po simbolični ceni tudi proda.
V zadnjem času sem rabljene stvari najlažje prodala na Instagramu (prav danes je v storyju Gdč. knjige komplet treh Ikeinih lesenih vozil, poglej), denar pa prihranim tamalemu.
- STVARI ZA SMETI: Obožujem metanje predmetov v koš! Vem, da se nekateri zelo težko ločijo od še tako neuporabne šare v svojem stanovanju, jaz pa sem v življenju v smeti vrgla že ogromno reči, pa pozneje niti ene nisem pogrešala. Tamali se je v skupni akciji končno znebil kovinskega viperja brez koles, brez levih vrat in volana (okvare so posledice intenzivnega raziskovanja tega avta, v nevoznem stanju pa je bil vsaj 2 leti, ko je otrok ponavljal: “Ne, viper ne sme v smeti!”) ter vseh odlomljenih kolesc avtomobilčkov, ki se jih ne da več popraviti … Lažje se diha!
Otroku veliko pomeni, če lahko sam presoja o uporabnosti stvari v svoji sobi in koliko jim je še naklonjen. Pomembno je, da staršem zaupa, da brez njegove vednosti ne bomo odtujevali stvari iz njegove sobe, hkrati pa se ob tem uči solidarnosti, skromnosti, pomoči drugim, logike ‘manj je več’, nenazadnje tudi izmenjave predmetov, izposoje in nakupovanja. Ali niso to vrednote, ki mu bodo dale nekaj več miru, materialne neodvisnosti in racionalnosti pri trošenju ter opremljanju bivalnih prostorov tudi kot odraslemu?
ZANIMIVO? Lansko pomlad sem s kolegicama v domači soseski organizirala garažno razprodajo. Bi jo tudi ti? Če te zanimajo podrobnosti organizacije takega dogodka, mi piši. Spomnim se zabavnega lepljenja vabil po blokih, prijave dogodka na policijski postaji, prošnje bližnji šoli, da nam odstopi svoje dvorišče, ter nepričakovanega pozitivnega odziva obiskovalcev. Vsekakor dogodek, ki bi ga bilo vredno ponoviti že to jesen!
Super napisano, z vsem se strinjam, koliko se bom uspela tudi jaz držati, je pa že druga zgodba. Pa nalašč berem bloge in gledam vloge na temo minimalizma in podobnega, če drugega ne, me spodbudi, da vsaj nekje začnem.
Lepo napisano! Mogoče je tukaj potrebno omeniti tudi daritveni oglasnik http://www.dingdong.si, ki je prav tako odlična pot za oddajo igračk.